Ocenjevalna komisija je ugotovila, da velika večina predlogov obravnava konstrukcijo stavbe kot manj pomemben del projekta, ne pa kot temelj arhitekturnega reda, merila, ritma in s tem kot izhodišče zunanjega izraza in oblikovanja notranjega prostora. Prvonagrajeni projekt je, kot so sporočili z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, tudi v tem pogledu izjema.
Poleg tega je vzbudil pozornost s tem, kako predstavlja univerzo v mestu in državi, in s primerljivostjo s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice.
Osrednja čitalnica kot velika soba knjig
Projekt v izhodišču ne prisluhne samo arhitekturnemu in arheološkemu kontekstu, temveč v ospredje postavi vlogo nove knjižnice kot jedra univerzitetne mreže in mestnega življenja v celoti. Z mislijo na večinske uporabnike nove knjižnice, torej študente, stavbo odpre z vhodom nasproti Filozofske fakultete, vhod z Emonske pa poišče navezavo s Plečnikovo knjižnico. Osrednjo čitalnico oblikuje kot sodoben, razgiban prostor z različnimi vrstami manjših čitalniških prostorov in mest, hkrati pa jo spremeni v veliko "sobo knjig".
Kot je še ocenila komisija, projektna rešitev, ki pretežno upošteva konservatorska priporočila, predvideva arheološko etažo kot vhodni nivo, v katerem je lociran del javnega programa knjižnice. "Upoštevanje rimskih ostalin se odraža v prostorski zasnovi stavbe, ki v skladu s pogoji natečaja mestni ulici s križiščem ohranja prosti, pa tudi v zastekljenih prostorih, postavljenih med rimske zidove v notranjosti inzul."

Ker so različne funkcije knjižnice ločene druga od druge, to ne omogoča le preprostega prehajanja iz enega sektorja v drugega, ampak tudi določeno stopnjo prožnosti z vidika prihodnje uporabe in glede razvoja projekta. "Glede na nedoločno prihodnost knjižnice v digitalni dobi vgrajena prožnost povečuje prilagodljivost knjižnice različnim načinom uporabe, hkrati pa ji omogoča optimizacijo vloge javne ustanove, ki je na široko odprta družbi," še piše v opisu zmagovalnega projekta.