Joan Miró je velik del življenja preživel v izgnanstvu zaradi bežanja z vojnih območjih. Med špansko državljansko vojno je živel v Parizu, kjer ga je pogosto pestila lakota, sicer je v tistem času na tisoče španskih beguncev živelo na jugu Francije. Leta 1940 pa je nacistična invazija Francije prisilila Mirója, da je pobegnili nazaj v Španijo.

"To je način, da spomnimo, da življenje ni vedno preprosto za vse," je za tiskovno agencijo AFP dejal Punyet Miró, ki je sodeloval z dražbeno hišo Christie's pri tej akciji. "Moj dedek bi storil enako. Vselej je želel pomagati tistim, ki so se znašli v slabem položaju, beguncem in izgnancem, ter bi se zavedal, da bi se lahko to, kar se danes dogaja v Siriji, zgodilo jutri v Španiji."

Rdeči križ rešil umetnikovo hčer
Joan Miró je do Rdečega križa gojil občutek dolžnosti, saj je ta organizacija rešila življenje njegovi edini hčerki Marii Dolors Miró, Punyetovi materi. Na silvestrovo leta 1965 je Maria na katalonski obali z avtomobilom namreč prečkala železniško progo v gosti megli. Vlak jo je zbil, tako da je preletela vrh drevesa in končala s petkratnim zlomom noge. "Moja mama je eno leto preživela v postelji Rdečega križa," je povedal Punyet v nedavnem intervjuju za Christie's. "Rešili so ji življenje." V zahvalo jim je leta 1970 Joan Miró podaril veliko tapiserijo Tapís de Tarragona.

Med gravurami in litografijami, ki so jih dali na dražbo, je bila tudi leta 1987 ustvarjena Le Fantome de l'Atelier, amebi podobna figura v rdeči, črni, rumeni in zeleni barvi. Prodana je bila tudi serija Les Montagnerds, niz desetih jedkanic nadrealističnih, kaligrafskih podob. Vsa dela, prodana so bila na dražbi, so presegla svojo izklicno ceno.

Sladka smetana in vnukove puščice
Čeprav je Miró najbolj znan po svojih slikah, je bila grafika bistveni del njegove umetniške prakse. "Gre za dela, h katerim se je vračal znova in znova - z uporabo različnih bakrenih plošč, s pomočjo katerih je dosegel učinek barvnih odtenkov z veliko čustveno intenziteto," je o dedkovih grafikah povedal Punyet Miró. "Neutrudno je eksperimentiral. Nekoč je zmešal lake s sladko smetano, da bi dosegel neobičajno teksturo. Nekega dne pa sem opazil, da pri kompletu loka in puščic, ki sem jih sam ustvaril, manjka ena izmed puščic, saj jo je dedek uporabil za svojo gravuro."

"Takšna zbirka in zgodba za njo - česa takega še nismo nikoli prej izpeljali," je za Wall Street Journal povedala Lucia Tro Santafé, strokovna pomočnica direktorja za grafike pri Christie's. "Ljudje se zavedajo, da je ta socialna kriza grozna in da nas na organizacije, kot je Rdeči križ, veže nuja etičnega in moralnega angažmaja. Čas je, da se dvignemo in spet sodelujemo."