Janez Vajkard Valvasor je moral zaradi prevelikih izdatkov, namenjenih znanstveni dejavnosti, prodati grad Bogenšperk. Foto: Javni zavod Bogenšperk
Janez Vajkard Valvasor je moral zaradi prevelikih izdatkov, namenjenih znanstveni dejavnosti, prodati grad Bogenšperk. Foto: Javni zavod Bogenšperk
Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske
Slava vojvodine Kranjske še danes velja za eno najbolj izjemnih avtorskih znanstvenih dosežkov in njen pomen je prepoznal tudi Valvasor. Menda si je zato tudi kar sam nadel naziv barona.
Genealoško deblo družine Valvasor (1836)
Družina Valvasor izvira iz italijanske pokrajine Bergamo, v 16. stoletju pa se je oče Janeza Vajkarda Valvasorja priselil na Kranjsko. Foto: Enciklopedija Slovenije

Golec je ob ponovnem preučevanju primarnih virov in številnih do zdaj prezrtih dokumentov ugotovil, da si je Valvasor, sloviti kranjski polihistor, rod baronstva nadel kar sam. Verjetno zato, ker je bil prepričan, da si je s svojim izjemnim delom Slava vojvodine Kranjske naziv tudi zaslužil. Do zdaj je za Valvasorjevo plemiško zaledje veljalo, da se je Valvasor leta 1641 rodil v kranjski plemiški rod, ki mu je od leta 1667 naprej pripadal tudi naziv baronske družine. Njegova mati Ana Marija Ravbar s Krumperka pa je bila že prej nosilka naziva baronice.

Od življenja v gradu do smrti v revščini
Zgodovinar je med drugim tudi odkril, da je bi bila dosedanja identifikacija hiše, v kateri naj bi Valvasor preživel zadnje dni, napačna. Do zdaj je za Valvasorjevo hišo v Krškem veljala stavba, ki jo je dobrotnik Martin Hočevar podaril za mestno hiralnico. Golčeva spoznanja govorijo drugače. Valvasorjev zadnji dom naj bi tako bila bližnja hiša, v kateri je živel pisatelj in odvetnik Janez Mencinger. Valvasor se je sicer v Krško priselil, potem ko je obubožal in je bil prisiljen prodati grad Bogenšpoerk, na katerem je tudi NApisal svoje delo Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Crain, 1689), v katerem je v 15 knjigah oziroma na 3532 straneh in v 24 prilogah podal izčrpen popis naravnih, družbenih in kulturnih posebnosti vojvodine Kranjske.

Preveč goreča predanost znastvenemu delu
Zgoraj omenjenemu bankrotu Janeza Vajkarda Valvasorja je precej botrovala Valvasorjeva popolna predanost raziskovalnemu delu, zaradi katere velja za enega znanilcev razsvetljenske miselnosti na Slovenskem. Skoraj zgolj z lastnimi sredstvi je poravnaval stroške svoje zbirateljske, znanstvene in publicistične dejavnosti. Finančni kolaps se je bližal postopoma. Valvasor je najprej prodal svoje posestvo Črni potok, kasneje pa še posestvi Bogenšperk in Lichtenberg ter hišo v Ljubljani. Najhujša pa je bila izguba bogate knjižnice in grafične zbirke (grafike, študijsko gradivo, ki je nastajalo ob Valvasorjevem raziskovalnem delu, 1630 knjižnih del v 1530 zvezkih, ...), ki jo je Valvasor leta 1690 prodal zagrebškemu škofu A. I. Mikuliću.

Boris Golec, predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti, je odkril tudi nekaj dejstev o Valvasorjevih potomcih. Valvasor je imel v dveh zakonih veliko otrok, vendar pa je rod ostal brez moškega potomca, saj so Valvasorjevi sinovi živeli v samostanih. Rodbina pa se je ohranila po ženski liniji. Danes na Dunaju tako živi Valvasorjev pravnuk v šestem kolenu.

P. B.