Rihardova smrt pri Bosworthu - v zgodovino se je vpisal tudi kot poslednji britanski kralj, ki je padel na bojnem polju - je pomenila zaton vladarske dinastije Plantagenetov. Njihovega poslednjega moškega potomca, sina Rihardovega brata, je dal Henrik VII. usmrtiti leta 1499. Foto: Wikipedia
Rihardova smrt pri Bosworthu - v zgodovino se je vpisal tudi kot poslednji britanski kralj, ki je padel na bojnem polju - je pomenila zaton vladarske dinastije Plantagenetov. Njihovega poslednjega moškega potomca, sina Rihardovega brata, je dal Henrik VII. usmrtiti leta 1499. Foto: Wikipedia
Noben opis iz njegovega časa v povezavi z Rihardom III. ne omenja grbe ali odbijajočega videza, ki mu ga pozneje pripisuje Shakespeare.

Strokovnjaki s precejšnjo mero gotovosti domnevajo, da je srednjeveški vladar že več kot petsto let pokopan na kraju, kjer se danes razprostira parkirišče, v srednjem veku pa naj bi stala cerkev. Rihard III., zadnji predstavnik rodbine Plantagenetov, je Angliji vladal od leta 1483, pa vse dokler ni bil poražen v bitki pri Bosworthu (pičli dve leti pozneje). Zgodovina domneva, da so njegovo truplo slekli in izropali, nato pa ga prepeljali v Leicester in pokopali v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu Greyfriars.

Mesto, ki ga je pokopal čas
Toda sčasoma so se podatki o tem, kje natančno je cerkev stala, izgubili, obstaja pa tudi teorija, da so kraljeve kosti po razpustitvi samostanov pometali v reko Soar. Arheologi zdaj upajo, da bodo z izkopavanjem oziroma najdbami, ki jih bo to naplavilo, napravili konec takim in drugačnim domnevam.

"Glavna naloga je natančno določiti koordinate samostanske cerkve, obenem pa tudi, kje v cerkvi je bilo truplo pokopano," povzema predstojnik oddelka za arheologijo na Univerzi v Leicastru Richard Buckley. "Čeprav je v številnih pogledih verjetnost, da bomo našli kraljeve ostanke, neznatna, pa se bomo podviga lotili entuziastično. Vsekakor je na tem področju večja frekvenca grobnic, če sklepamo po dozdajšnjih odkritjih in ugibanjih, kje naj bi cerkev stala." Vsem izkopanim človeškim ostankom bodo morebitno kraljevsko poreklo dokazovali s testiranjem DNK.

Tudorji - krivci za negativno kampanjo?
Izkopavanja podpira tudi Društvo Riharda III., ki se ukvarja s študijem in predstavljanjem figure kralja javnosti. "Lov na njegov grob je le ena izmed plati naporov, da bi odkrili pravega Riharda III. Po smrti je njegov sloves utrpel neznansko škodo in omalovaževanje od svojih nasprotnikov in naslednikov, Tudorjev. Resnični izziv je v tem, da bi razkrili resnico za mitom."

Rihard III. je nedvomno enigmatičen lik - ne samo zato, ker je ena najbolj osovraženih osebnosti britanske zgodovine, ampak tudi zato, ker je ena ključnih. Zanimanje zanj, ki nikoli ni popolnoma presahnilo, seveda pomeni tudi, da so se okrog mesta njegovega poslednjega počivališča spletle številne legende in ugibanja.

Če ni dobre zgodbe, si jo kdo izmisli
"Čeprav so tamkajšnji prebivalci, med njimi denimo Alderman Herrick, še leta 1612 čisto natančno vedeli, kje je kralj pokopan - Herrick je zaslužil čeden kup denarja z vodenimi ogledi kraljevega nagrobnika, ki je bil na njegovem vrtu - so se že takrat širile neverjetne zgodbice o tem, da so ga izkopali in vrgli v reko," je za The Guardian povedala Philippa Langley iz zgoraj omenjenega društva. "Spet druge anekdote pričajo, da so njegovo krsto uporabili kot korito za konje. Ta arheološki podvig je idealna priložnost, da izvemo, kaj novega tako o srednjeveškem Leicastru kot tudi poslednjem počivališču Riharda III. In če ga najdejo, ga lahko z dostojanstvom, ki mu pritiče, pokopljejo v mestni katedrali."