S tem priznanjem so bili vzpostavljeni uradni odnosi med Svetovnim esperantskim združenjem in Unescom. Združenje sodeluje tudi z Združenimi narodi, Unicefom, Svetom Evrope, Organizacijo ameriških držav in z Mednarodno organizacijo za standardizacijo.

Zametki resolucije o esperantu segajo v leta po prvi svetovni vojni, ko se je pojavila želja po resoluciji o jezikovnih težavah. Te naj bi namreč zavirale neposredne stike med narodi. Ob tem so mednarodni jezik esperanto imenovali kot motor mednarodne demokracije.

V javnosti se ni zares prijel
Države so imele v preteklosti različen odnos do esperanta. Francija ga je sprva s svojega jezikovnega področja popolnoma izrinila, pozneje pa odpravila vse odredbe proti učenju esperanta v šolah in podprla predlog Perzije, Kitajske, Japonske, Nizozemske in Avstralije, da se esperantu prizna status t. i. jasnega jezika v telegrafiji. Mednarodna unija za telekomunikacije je leta 1925 vnesla v svoj statut še mednarodni jezik, ki se od tedaj lahko uporablja v mednarodnem telekomunikacijskem prometu.

Skupen jezik, simbolična vez med med ljudmi
Po drugi svetovni vojni je Svetovno esperantsko združenje organiziralo svetovno kampanjo zbiranja podpisov za deklaracijo, naslovljeno na OZN. V njej so poudarjali pomoč, ki jo ta jezik lahko nudi pri povezovanju narodov v želji po napredku in mirnem sožitju. Peticijo je podpisalo okoli 500 mednarodnih in državnih organizacij v imenu več kot 15 milijonov članov in skoraj milijon posameznikov. Peticijo so predali Sekretariatu OZN-a, ta pa jo je predal sekretariatu Unesca v Parizu.

Po številnih zapletih je deset držav, med njimi tudi takratna Jugoslavija, peticijo podprlo, nekoliko spremenjeno besedilo resolucije pa je bilo sprejeto na zasedanju konference 10. decembra 1954, piše na spletni strani Združenja za esperanto Slovenije.

Šteje že več kot sto let
Esperanto je leta 1887 v Varšavi zasnoval Ludvik Lazar Zamenhof. Danes naj bi esperanto govorilo nekaj milijonov ljudi, a strokovnjaki opozarjajo, da naj bi ga pravilno uporabljalo le nekaj tisoč posameznikov. Slovenija je leta 2006 praznovala 100 let esperanta, za njegovo promocijo skrbita Združenje za esperanto Slovenije in Esperantsko društvo Maribor.