Minister veliko pričakuje od nove evropske finančne perspektive 2014-2020; zaradi ustvarjalnega potenciala računa, da bo kultura zelo konkurenčna pri pridobivanju sredstev. Foto: BoBo
Minister veliko pričakuje od nove evropske finančne perspektive 2014-2020; zaradi ustvarjalnega potenciala računa, da bo kultura zelo konkurenčna pri pridobivanju sredstev. Foto: BoBo
Knjižni sejem
Zakon o enotni ceni knjig je uredil razmere na slovenskem knjižnem trgu. Foto: BoBo
Prvo leto ponovno samostojnega ministrstva so zaznamovale nekatere kadrovske odločitve. Foto: MMC RTV SLO

Z dozdajšnjimi ukrepi so po njegovih besedah že začrtali nov model, ki bo kulturo odprl drugim sektorjem. V to bodo usmerjena tudi nadaljnja prizadevanja.

Kot ključne dosežke v prvem letu nove vlade je minister na novinarski konferenci omenil sprejetje ključnega strateškega dokumenta, tj. nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki je zamujal dve leti, sprejetje zakona o enotni ceni knjige, ki po vzoru 12 drugih evropskih držav ureja razmerja na slovenskem knjižnem trgu, in popravke krovnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki s sistemskimi rešitvami spodbuja samozaposlene v kulturi.

Bomo vendarle znali privabiti tudi tuje produkcije?
Sodelovanje z nevladnimi organizacijami in spodbujanje delovanja samozaposlenih v kulturi v kombinaciji s spodbujanjem kulturnega trga je naš cilj, je poudaril Grilc. Kot pomemben korak k temu je omenil zakon o slovenskem avdiovizualnem centru, ki je v javni razpravi in bo po ministrovih napovedih uredil filmsko področje v celotni kinematografski verigi, uvedel zunajproračunske vire financiranja in prinesel spodbude za tuje producente.

O ločitvi politike in medijev
Omenil je še sprejetje zakona o varstvu kulturne dediščine in zakona o arhivih ter napovedal nova zakona o medijih in o RTV Slovenija. Zadnjih dveh ni želel podrobneje predstaviti, ker bo, kot je dejal, za to še dovolj časa, namignil je le, da pripravljajo spremembe, s katerimi se bo politika od teh področij distancirala, "ker tja ne sodi".

Napovedal je tudi povsem nov ZUJIK, ki bo med drugim na novo uredil vlogo civilne družbe pri spremljanju kulturne politike, odprl možnosti najboljšim ustvarjalcem in dolgoročno na novo opredelil upravljanje javnih zavodov; s prehodom na večletno financiranje jim bo omogočena tudi večja avtonomija.

V prihodnje večji del finančne pogače
Minister veliko pričakuje tudi od nove evropske finančne perspektive 2014-2020; zaradi ustvarjalnega potenciala pričakuje, da bo kultura zelo konkurenčna pri pridobivanju sredstev. Sicer pa na ministrstvu s konkretnimi ukrepi in razpisi sledijo NPK-ju. V ta okvir po ministrovih besedah spadata prihajajoča razpisa za razvoj kreativnih industrij, ki bo oblikovanje povezal z gospodarstvom, ter za odkup umetniških del še živečih avtorjev, katerega cilj je povečati zasebna vlaganja v kulturo.

Menjave na vrhovih
Prvo leto ponovno samostojnega ministrstva so zaznamovale nekatere kadrovske odločitve. Grilc je imenoval novo vodstvo ljubljanske Drame, Opere in baleta ter NUK-a, odprta sta razpisa za direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Cankarjevega doma (CD). Poleg tega so spremenili ustanovitvene akte CD-ja, Javne agencije za knjigo RS, Vibe filma in Slovenskega gledališkega inštituta, kjer ustanovitelj nima več večine. Vse to je bilo storjeno z namenom, da bi dobili vrhunski menedžerski kader v ključnih kulturnih ustanovah ter vzpostavili kakovostno upravljanje javnih zavodov.

O trenutno aktualnih arhivih nekdanje Službe državne varnosti (SDV) pa je minister dejal, da bi se v razpravi o tem morali vprašati, koliko gradiva sploh imamo in koliko ga je bilo uničenega ter ali ima slovenska javnost pravico do njega. "Pobuda za referendum nas je podžgala v smer, da odgovorimo na vprašanja, ki še niso bila odgovorjena," je pripomnil Grilc.