Drugo
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Svet brez nas: Zgodbe o dobi nečloveških akterjev
Razstavo lahko ujamete do 27. avgusta. Foto: Galerija Vžigalica

Dodaj v

Kako oddaljen je v resnici svet, v katerem bodo ljudi nadomestili stroji?

Skupinska razstava Svet brez nas - Zgodbe o dobi nečloveških akterjev
27. junij 2017 ob 20:49
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Premišljevanje o tem, kaj bi za človeštvo pomenilo, ko bodo njegove roke v celoti zamenjali stroji, imajo v umetnosti že dolgo zgodovino. A če so bila prva tovrstna literarna in cineastična razmišljanja desetletja oddaljena od takšne prihodnosti, je danes ta nevarno blizu. O tem, kakšen bo svet brez nas, tokrat razmišljajo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.

Na skupinski razstavi se več umetnikov ozira proti svetu prihodnosti, v katerem bi ljudi nadomestili stroji in v katerem bi se nečloveške življenjske oblike izkazale za bolj prilagodljive od človeka. Naslovili so jo Svet brez nas - Zgodbe o dobi nečloveških akterjev, postavila pa jo je nemška kustosinja Inke Arns.

Razstavljena dela si ne zamišljajo postapokaliptičnega scenarija, ampak slikajo svet, ki je rezultat postopnega razvoja, katerega začetki segajo v našo dobo. V "svetu brez nas" bodo ljudi nadomestili stroji, umetno inteligenco bo optimizirala druga umetna inteligenca in algoritme bodo programirali drugi algoritmi, sposobni samostojnega učenja. Tako bo lahko nastal radikalno drugačen svet. Nastopila bo doba nečloveških akterjev, ki se je, čeprav neopazno, v resnici že začela.

Če je bilo nekoč orodje za ustvarjanje sveta brez nas stvar prihodnosti, ga imamo zdaj pri roki. Stroji zmorejo prevajati in transkribirati besedila, po cestah se vozijo avtomobili brez voznikov. Že leta 2009 so tretjino vseh delnic v Evropski uniji in Združenih državah Amerike trgovali algoritmi.

Kakšne oblike življenja bodo "bivale" v postantropocenu?
Naraščajoč vpliv nečloveških akterjev v našem vsakdanjem življenju je kontekst, v katerega so postavljene zgodbe več filmskih uspešnic, v zadnjih letih denimo Ona (2013), in televizijskih serij, kot sta Črno zrcalo (Black Mirror, 2011) in Resnični ljudje (Äkta människor, 2012). Temi se posveča tudi sodobna medijska umetnost. Umetniki, ki razstavljajo v Galeriji Vžigalica, raziskujejo možnosti postčloveške ekologije - v postantropocenu, dobi, v kateri bodo nadzor prevzele druge oblike "življenja", kot so algoritmi, umetna inteligenca, umetno ustvarjeni nanodelci, gensko spremenjeni mikroorganizmi in navidezno pošastne rastline.

Svoja dela predstavljajo Morehshin Allahyari & Daniel Rourke, Timo Arnall, Sidsel Meineche Hansen, Ignas Krunglevicius, Mark Leckey, Nicolas Maigret & Maria Roszkowska, Eva & Franco Mattes, Yuri Pattison, Sascha Pohflepp, Suzanne Treister, Addie Wagenknecht in Pinar Yoldas.

Postavitev Svet brez nas so prvič predstavili lani v Dortmundu. Ljubljanska različica prinaša izbor z dortmundske razstave, dodanih pa mu je tudi nekaj del z razstave alien matter (Tuja snov), ki jo je prav tako pripravila kustosinja Inke Arns. Ta bo uro pred odprtjem razstave v Mestnem muzeju Ljubljana spregovorila na predavanju z naslovom Od tuje snovi do Sveta brez nas. Konec poletja se razstava kot del projekta State Machines - Umetnost, delo in identiteta v času globaliziranih algoritmov seli na Reko.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
grinta
# 27.06.2017 ob 21:44
Stroji ne zmorejo ustvariti nič umetniškega in nič kar bi zahtevalo naš izjemen možganski proces sinteze čutnosti, intelekta, duhovnosti itd. Dileme, da nas bodo nadomestili so se pojavljale že ko je Shellyjeva pisala Frankensteina in stoletja kasneje nismo nič bolj blizu stvarjenju človeškega intelekta. Za ustvarit človeka bo še dolgo potrebno seksat.
evaevi
# 27.06.2017 ob 22:27
Zaenkrat je obratno - ljudje postajajo vse cenejši stroji;
zlasti v Aziji človeško življenje nima nobene cene ne vrednosti.
Stroji so samo draga afnarija.
Krimsky
# 27.06.2017 ob 23:25
Kdo bo lastnik teh robotov?
~
Na prvi pogled, odvečno vprašanje ... tisti, ki jih bo kupil, seveda, ... kaj komu tu ni jasno, in če bo obstajala kaka sveta stvar v 22. stoletju ... bo to najbrž – privatna lastnina.
~
A vselej se da razmišljati ... širše:
Roboti današnjega in jutrišnjega dne, ne bodo samo proizvod podjetja Roboti d.o.o., ampak rezultat kumulativnega prizadevanja človeštva, od Pitagorovega izreka dalje.
Učitelj, ki je v 18. stoletju poučeval matematiko, je sicer bil deklarativno nekaj plačan za svoje delo, a njegovi napotki/spoznanja so vtkani v naslednjo in naslednje generacije, ki začnejo na neki točki izdelovati robote.
~
Je mogoče kupiti kumulativno znanje človeštva (tisočerih generacij)?
To vprašanje pa že spominja na tisto: »Kako naj vam prodamo modrino neba?«
povzetek
# 30.06.2017 ob 10:25
Dejstvo je, da stroji nadomeščajo ljudi že od vsega začetka. Zato tudi človek s stroji tekmuje, kadar nima drugega vira preživetja; da bi stroje upravljal. Že ameriškim sužnjem na plantažah se je to dogajalo.
Še kako je relevantno vprašanje, ali robote/algoritme dojemamo kot ljudi, kot naravo. Za preproste tekste, novice, recimo, ljudje prav kmalu ne bodo več potrebni, Facebook in Google pa tudi že dolgo navidezno dokaj nevsiljivo dajeta nekaterim informacijam prednost pred drugimi. Uporabniki pa rezultate v veliki večini jemljemo kot normalne, naravne, naključne, resnične,...
Še eno relevantno vprašanje pa je, kako misliti vesolje brez človeka.
Kazalo