Matični odbor za kulturo je zato sklenil predlagati vladi, da stori vse potrebno, da na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti zagotovi stalno financiranje gledališča. Če Italija obveznosti ne bo izpolnjevala, pa bi morala slovenska vlada problem internacionalizirati pri pristojnih evropskih institucijah. Svoj "simbolični finančni vložek" bi morala povečati tudi slovenska stran, da bi se teater lahko vrnil med prodorne umetniške ansamble.

Gre za program preživetja
Na znižanje umetniške ravni teatra je opozoril zlasti predsednik nacionalnega sveta za kulturo Janez Pipan, ki je dejal, da skrčeni program dokazuje, da gre za "program preživetja", ne pa za ponovno vrnitev gledališča na raven prodornega ansambla. Tako je svet že na novembrski dopisni seji sprejel odločitev o povečanju simboličnega slovenskega prispevka, ki pa Italije ne bi odvezal od izpolnjevanja finančnih obveznosti ali do zmanjšanja le-tega.

Treba bi bilo poskrbeti za vso slovensko kulturo na Tržaškem
Na njegove zahteve je odgovoril minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal, da ministrstvo sofinancira tržaški teater enako kot druge, saj gre za projektne razpise, čeprav, kot je dejal, verjetno ne v zadostni meri. Kot meni minister, pa ne bi bilo dovolj poskrbeti le za Slovensko stalno gledališče, ampak bi morali pripraviti načrt razvoja celotne slovenske kulture na Tržaškem.

Treba je paziti, čeprav je kriza premagana
Nacionalni svet za kulturo meni tudi, da ne bi smeli tržaškega gledališča prepustiti samemu sebi, čeprav je kriza začasno presežena. Pipan je zato predlagal, da bi jim posebej pri razpisih pomagal strokovnjak. Rešitev državnega sekretarja na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča, da bi preoblikovali status SSG-ja, je Pipan zavrnil, saj bi to pomenilo razbremenitev Italije, poleg tega pa bi lahko gledališče na trgu tudi propadlo.