Pri raziskovanju hišnih imen so pregledali stare zgodovinske zapise franciscejskih katastrov in žunijskih knjig (Statusov animarum), najpomebnejši vir pa so bili domačini, ki hišna imena uporabljajo v vsakdanjem govoru. Foto:
Pri raziskovanju hišnih imen so pregledali stare zgodovinske zapise franciscejskih katastrov in žunijskih knjig (Statusov animarum), najpomebnejši vir pa so bili domačini, ki hišna imena uporabljajo v vsakdanjem govoru. Foto:
Kmetija
Vsi lastniki hiš, ki nosijo hišno ime, so že prejeli poziv k podaji soglasja za zaznamovanje hišnih imen s tablami, ki bodo nameščene na domačije. Foto: BoBo

Da bi ujeli to značilnost slovenskih domačij, jo jezikovno raziskali in zaznamovali, so se na Gorenjskem lotili niza projektov, ki se financirajo s pomočjo programa Leader oziroma sredstev Evropske unije za razvoj podeželja.

V zadnjih petih letih je raziskovanje preraslo v precej obsežnejši projekt, pri katerem sodelujejo vse občine zgornje Gorenjske, pojasnjuje vodja projekta pri Razvojni agenciji zgornje Gorenjske (RAGOR) Klemen Klinar.

Letos projekt nosi naziv Spoznajmo stara hišna imena in pri njem sodeluje šest občin. Drugo leto se bo projekt še razširil, saj so zanj že uspeli navdušiti 11 gorenjskih občin. "Naš cilj je, da z raziskovanjem starih hišnih imen pokrijemo celo zgornjo in osrednjo Gorenjsko," je poudaril Klinar.

Najprej Gorenjska, nato vsa Slovenija
Raziskovanje hišnih imen je znotraj teh projektov opravljeno strokovno, sistematično in metodološko dovršeno, pri čemer sodelujejo tudi z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. "Ob interesu preostalih območij Slovenije bi bila lahko metodologija prenesena na celotno državo," je prepričan Klinar, ki ve, da so tudi na Ljubljanskem barju in v Beli krajini že bili poskusi zbiranja hišnih imen, vendar brez enotne strokovne podlage.

V omenjenem projektu imena raziščejo tudi z vidika jezikoslovja, jih zapišejo v narečnem izgovoru, poleg tega pa v knjižice, ki jih izdajajo s hišnimi imeni posameznih vasi, dodajo kakšno zanimivo zgodbo, kako ali zakaj je ime nastalo. Tako je, na primer, v vasi Breznica v žirovniški občini domačija s hišnim imenom Pr' Komandež, ki stoji nekoliko dvignjena nad vasjo, zato je gospodar govoril, da ima "komando" nad celo vasjo, saj vidi vse, kar se dogaja pri sovaščanih.

Vzdevki, ki pričajo o umeščenosti družine v skupnost
Mnogi na slovenskem podeželju za poimenovanje svojih sosedov še vedno uporabljajo hišna imena. Ta so del žive kulturne dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Prek njih se po eni strani ohranja etnologija življenja vasi, po drugi strani pa predstavlja zgodovino kraja, ker se marsikdaj v hišnem imenu skriva tudi kakšna podrobnost nastanka domačij in same vasi.

"Tako moramo ta imena res ohranjati in se zavedati, da niso nekaj slabega," je poudaril Klinar in pojasnil, da se med domačini večkrat sliši, da so ta imena samo neke zmerljivke ali slabšalnice. Vendar je njegovo mnenje, da morajo biti domačini ali lastniki hiš ponosni na to, da ima njihova hiša zgodovino in tradicijo.

Cilj: Hiše opremiti s tablicami
Večina ljudi z veseljem sodeluje pri zbiranju in raziskovanju imen. Le včasih se najde kdo, običajno novi lastnik, ki se ne strinja s hišnim imenom ali celo trdi, da se hiši ne reče tako, kot trdijo domačini. Nekateri nasprotujejo tudi, da bi hišo opremili s tablo s hišnim imenom, kar je sicer glavni cilj projekta. Lani so pri 900 zbranih hišnih imenih na koncu označili okoli 600 domačij.

Letos bodo končali raziskovanje imen v občini Žirovnica. V prihodnjem letu bodo vsaj deloma akcijo začeli v vseh občinah osrednje in zgornje Gorenjske razen v občini Tržič, nadgrajevali jo bodo, dokler ne bodo vsa naselja sodelujočih občin raziskali in označili s hišnimi imeni. To krajem lahko pomaga tudi pri turizmu, saj so table lahko lokalni turistični vodnik skozi kraj.