Klekljanje se je v Sloveniji širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah v Idriji, Žireh in Železnikih. Danes je klekljanje čipk razširjeno med vsemi generacijami.

Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih na posebej oblikovane lesene palčke - kleklje.

Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah ter v okviru izbirnega predmeta in v klekljarskih krožkih na osnovnih šolah. Odrasli klekljajo v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času.

Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih (neprekinjeno od 1963).

Klekljane čipke so danes poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, v rabi kot modni dodatki in stensko okrasje, poleg tega so navdih za umetniško ustvarjanje. Čipke pa niso le tržno blago; druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti.

Vlada lahko za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Slovenije oziroma pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo.