Arheologi so med izkopavanji v okviru načrtovane razširitve muzeja katedrale v Firencah naleteli na model za znamenito Brunelleschijevo kupolo, ki je krona firenške katedrale.

Strokovnjaki menijo, da je bila opečnata maketa, ki v premeru meri tri metre, najverjetneje model za gradnjo znamenite kupole.

Med izkopavanji so arheologi naleteli na območje, kjer je bila med gradnjo katedrale Santa Maria del Fiore verjetno urejena zidarska delavnica (na to vsaj kažejo v okolici raztreseni koščki železa in marmorja.) Še globlje pod to domnevno delavnico pa ni ničesar več, kar pomeni, da gre za območje zunaj starega mestnega jedra, ki je bilo zamejeno z obzidjem.

Zgovorna ribja kost
Model je narejen iz opeke, opeka pa je zložena v srtastem vzorcu, kot ga je mogoče videti tudi na kupoli iz 15. stoletja in ki je za genialnega arhitekta tudi značilen. "Priča smo pomembnemu odkritju," je prepričan Francesco Gurrier, predstojnik oddelka za restavratorstvo na Univerzi v Firencah. "Tehnika a spina di pesce (ribje kosti, op. n.) je Brunelleschijeva. Vsi ohranjeni primerki so njegovo delo; ne poznamo obenega drugega mojstra v katerem koli drugem obdobju, ki bi uporabljal enake tehnike." Da bi zavedel morebitne posnemovalce, je Filippo di Ser Brunellesco Lapi, kot je bilo njegovo celotno ime, gradbenikom menda ukazal, naj v tiste opeke, ki gledajo navzven, izdolbejo grabenčke, da bi bilo videti, kot da so postavljene po dolgem, in ne kako drugače.

"La cupulita", kot ji že ljubkovalno pravijo najditelji, ima sicer odlomljen vrh, kar se je najverjetneje primerilo v 18. stoletju, ko so na istem mestu gradili gledališče.

Katedralo v Firencah so začeli graditi leta 1296 v gotskem slogu in po načrtih Arnolfa di Cambia. Dokončana je bila leta 1436, ko so jo pokrili z znamenito kupolo, ki jo je načrtoval Filippo Brunelleschi. Zunanjščino krasijo marmornate plošče v različnih odtenkih zelene in rožnate v kombinaciji z belo barvo.

Na sledi pozabljenih veščin starih Rimljanov
Med gradnjo kupole arhitekti nisi poznali zakonov fizike in matematičnih orodij, s katerimi bi lahko izračunali pritisk, ki ga bo gradnja morala prenesti. Brunelleschi se je moral, tako kot večina graditeljev katedral, zanesti na intuicijo in na kar koli se je lahko naučil od maket, ki jih je postavljal za vajo. Za zgled si je vzel sloviti rimski Partenon, ki ima kupolo iz enega samega kosa betona. A če je Partenon, medtem ko se je beton sušil, podpiralo leseno ogrodje, pa v celi Toskani ni bilo dovolj drevja, da bi si na podoben način pomagali tudi v Firencah. Brunelleschi je svojo kupolo moral zgaditi iz opeke, ki je lažja od kamna in jo je obenem tudi lažje oblikovati.

Celoten kompleks na Piazza del Duomo sicer poleg katedrale obsega še krstilnico in Giottov kampanile. Vse tri arhitekturne stvaritve so danes vpisane na Unescov seznam kulturne dediščine in so ena glavnih turističnih znamenitosti Toskane.