Božidar Jezernik (1951) je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegov opus obsega približno 500 enot s številnih področij etnologije in je tudi največkrat navajani slovenski etnolog. Foto: Filozofska fakulteta
Božidar Jezernik (1951) je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegov opus obsega približno 500 enot s številnih področij etnologije in je tudi največkrat navajani slovenski etnolog. Foto: Filozofska fakulteta
Stara frnaža
Sekcija za turizem Kulturno-turističnega društva Zarja Bilje od leta 2007 deluje pri oživljanju in varovanju tradicije opekarstva v Biljah, posebej še z zavzemanjem za ohranitev stare frnaže - opekarne v Biljah z značilnim dimnikom. Foto: RTV SLO
Matija Murko
Matija Murko, po katerem nagrada nosi ime, je pomembno prispeval k stanju raziskav in spisov s področja literarne zgodovine ter etnologije, pomembne so tudi njegove jezikoslovne razprave ter preučevanje jugoslovanske ljudske epike. Foto: Wikipedia

Murkove listine so prejeli Inštitut za slovensko kulturo v Špetru, sekcija za turizem Kulturno-turističnega društva Zarja Bilje ter slikar in fotograf Janez Medvešek.

Božidar Jezernik je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, iz etnologije pa magistriral in doktoriral na Filozofski fakulteti. Bil je predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in v letih 2003-2007 dekan fakultete. Njegov opus obsega približno 500 enot in zajema številna področja etnologije.

Mednarodna referenca za vprašanje Balkana
S svojim raziskovalnim delom je razširil obzorja etnološkega raziskovanja na življenje v ekstremnih razmerah, na fašistična, nacistična in komunistična taborišča. Pomembne so njegove raziskave Balkana, predvsem vprašanja percepcije in recepcije Drugega, so zapisali v utemeljitvi nagrade.

S številnimi objavami v mednarodnih znanstvenih revijah in predavanji na tujih univerzah je mednarodna referenca za vprašanje Balkana, spomenikov in nacionalizacije.
Jezernikovo delo vodijo inovativnost, temeljito prevpraševanje osnovnih izhodišč in ustaljenih pogledov, navezava na zgodovino in vpetost v mednarodne znanstvene diskurze.

Slovenci v Videmski pokrajini
Slovensko etnološko društvo je Murkovo listino Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru v Italiji podelilo za uresničenje programov etnologije Slovencev v Videmski pokrajini. Inštitut deluje kot društvo od leta 2007 z namenom promocije, širjenja in uporabe slovenskega jezika, vrednotenja zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine v Videmski pokrajini ter uveljavljanja njene identitete.

Prizadevanja inštituta za boljše poznavanje, ohranjanje in raziskovanje kulturne dediščine območja so izjemno pomembna za etnološko vedo, saj vse inštitutske predstavitve, raziskave, objave in razstave vključujejo etnološke vsebine, so utemeljili svojo odločitev.

Ohranjanje opekarske dediščine
Sekcija za turizem Kulturno-turističnega društva Zarja Bilje je Murkovo listino prejela za oživljanje in ohranjanje industrijske (opekarske) dediščine v Biljah. Sekcija od leta 2007 deluje pri oživljanju in varovanju tradicije opekarstva v Biljah, posebej še z zavzemanjem za ohranitev stare frnaže - opekarne v Biljah, ki s stavbno podobo in z značilnim dimnikom ter s še ohranjeno Hoffmanovo pečjo pomeni pomembno identiteto Bilj in je del industrijske dediščine Goriške, so zapisali v utemeljitvi.

Prispevek k dokumentiranju dediščine
Slikar in fotograf Janez Medvešek je Murkovo listino prejel za fotografsko, video- in besedilno dokumentiranje slovenske etnološke, zlasti arhitekturne dediščine. V desetletju je ustvaril nad 800 tisoč fotografskih posnetkov slovenske kulturne in arhitekturne dediščine po celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Najlepše posnetke z besedili združuje v zgodbe, jih opremlja z glasbo in jih objavlja na spletu in v elektronskih medijih.

Nagrado in listine so podelili na slovesnosti v Posavskem muzeju Brežice. Matija Murko (1861-1952), po katerem nagrada nosi ime, je bil literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, nagrade pa so začeli podeljevati leta 1986 v počastitev 125-letnice njegovega rojstva.