Oglasi, ročno naslikani neposredno na opečno steno, se imenujejo
Oglasi, ročno naslikani neposredno na opečno steno, se imenujejo "ghostsign." So kot duhovi iz preteklosti, ki pripovedujejo zgodbo o območju, kjer so naslikani, in ljudeh, ki so nekoč tu živeli, kot pravi Roberts. Ohranjeni so predvsem oglasi iz poznega 19. stoletja in zgodnjega 20. stoletja. V 50. letih 20. stoletja so jih nadomestili cenejši množični plakati in oglasni panoji. V zadnjih letih pa so postali znova popularni, dajejo občutek avtentičnosti in umetniškosti. Robertsu, ki se je nad starimi oglasi navdušil med hojo po cesti pred petimi leti, so se pozneje pridružili številni navdušenci, ki za njegovo spletno stran pošiljajo fotografije in zgodbe najdenih oglasov na fasadah starih stavb. Foto: Ghostsigns blog

Iniciativa fotografira, arhivira in promovira zavedanje o izginjajočih ostankih oglasov, ročno naslikanih neposredno na opečno steno, ki se imenujejo "ghostsigns". Roberts, začetnik projekta, je, kot pravi, obseden s temi oglasi, ki pričajo o potrošniški preteklosti. Njegovo navdušenje se je začelo, ko je po naključju opazil oglas na opečni fasadi nad trgovino blizu njegovega doma. Od takrat se med hojo po cesti pogosto ozira kvišku, da bi odkril nove ostanke bledečih oglasov na starih fasadah zgradb, poroča The Independent.
Roberts, ki dela v oglaševanju, je takoj vzpostavil blog, poimenovan "Brick Ads" (Opečnati oglasi), na katerem je objavljal dokumentacijo teh oglasov. Raziskoval je ozadje oglasov, njihove naročnike, iskal stare fotografije še svežih oglasov. Na blogu, zdaj poimenovanem Ghostsigns, skupaj z drugimi navdušenci objavlja dokumentacijo najdenih oglasov skupaj s fotografijami in njihovimi zgodbami.
"Ghostsigns" vse do pojava cenejših plakatov
"Ročno naslikani oglasi na steni govorijo o ljudeh iz preteklosti," in "pripovedujejo zgodbo o območju, kjer so naslikani, in ljudeh, ki so nekoč tu živeli," pravi Roberts. Po Veliki Britaniji obstaja kar nekaj takšnih oglasov iz poznega 19. stoletja in zgodnjega 20. stoletja. V 50. letih 20. stoletja pa so jih nadomestili cenejši množični plakati in oglasni panoji.
S takšnimi oglasi so se promovirala različna podjetja, od majhnih lokalnih podjetij, ki so naročila slikanje oglasov na fasado lastne zgradbe, do velikih znamk, ki so naročile slikanje oglasov po celotni državi. Veliko teh oglasov je preživelo tudi podjetje ali sam oglaševani izdelek. Primeri tako naslikanih oglasov iz preteklosti obstajajo v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem, v Avstraliji in ZDA, predvsem v nekdanjih industrijskih centrih, a tudi v manjših vaseh. Še danes pa ročno slikajo oglase na fasade predvsem v Indiji, Mehiki, Jamajki, Kambodži in v Bangladešu.
Ponovna privlačnost nekoč izumirajoče obrti
Arhiv tega obdobja oglaševanja v raziskavi Robertsa in pridruženih navdušencev je kmalu postal zelo obsežen, raziskovalni in založniški projekt Ghostsigns pa je z odkritjem izginjajočih preostankov ročno naslikanih oglasov številnim predstavil privlačno obliko oglaševanja. "Podjetjem so všeč na številnih ravneh," pravi ustanovitelj umetniškega kolektiva Monorex Terry Guy, ki v New Yorku v zadnjih desetih letih opaža odstranjevanje naslikanih oglasov. "Premorejo izvirnost, ki je oglasni panoji nimajo, so ekološki in dajejo občutek trajnosti. Najbolj pa mi je všeč, da imajo magični, realni element umetniškosti," pravi o naslikanih oglasih, ki so jih znova začeli oživljati.
"Ljudje ne želijo več popolnosti računalnika. Želijo videti črke z neravnimi robovi in teksturo potegov s čopičem," pravi Wayne Tanswell, ki je oglase ali napise za trgovine in lokale začel slikati v 80. letih. "V času, ko so se plastični napisi začeli umikati, sem mislil, da se učim izumirajoče obrti, danes, pri svojih 49 letih, pa ne bi mogel biti bolj zaposlen," pravi.
A kljub temu stari oglasi še vedno večinoma izginjajo; ali jih je uničilo vreme, ali so bili preslikani, ali pa so porušili stavbo, ki jim je služila kot platno. Zato Roberts želi z dokumentacijo ohraniti spomin na ta del komercialne, obrtniške in oglaševalske zgodovine, ki na drugačen način prepleta javno in zasebno ter kaže na drugačno razumevanje skupnosti, javnega prostora, vizualne podobe in naše pozornosti.