Slika je šla na dražbo v torek v Parizu in z 2,4 milijona evrov postala najdražje prodano delo te umetnice. Umetnino, ki je nastala v istem obdobju (1614-1616) kot še en njen portret svete Katarine, ki ga hranijo v italijanskem muzeju umetnosti Galerija Uffizi, je odkril dražbenik Christophe Joron-Derem in jo predstavil na svoji prodaji evropskih umetniških slikarskih del, poroča The Art Newspaper.

Raznolika motivika in izvedba
Slikarski opus Gentileschijeve je raznolik tako po motiviki kot po likovni izvedbi. Ta italijanska slikarka je portretirala aristokrate, slikala tihožitja, alegorije, svetopisemske in zgodovinske prizore. V Rimu je blestela s caravaggievskim chiaroscurom, v mestu ob reki Arno je svetlobo in barvo obravnavala v toskanski maniri, v Neaplju pa je prevzela slogovne pristope španskih umetnikov.

Med naročniki zbrana evropska smetana
Ustvarjala je tudi po naročilu nečakov papeža Urbana VIII. in italijanskih plemičev, a njena slava je segla daleč po Evropi, saj so bili med kupci njenih slik tudi francoski kralj Ludvik XIII. in njegov minister kardinal Richelieu, angleški vladar Karel I. in njegov zaupnik vojvoda Buckinghamski, v Španiji pa kralj Filip IV.

Navdihovale so jo biblijske junakinje in vplivne ženske iz zgodovine, kot so Judita, Suzana, Dalila, Betsabeja, Sibila, Katarina Aleksandrijska, Kleopatra … Med številne njene mojstrovine sodita deli Judita obglavlja Holoferna in Estera pred Ahasverjem. Pozirala pa je tudi sama sebi in se upodobila enkrat pred platnom z moškim portretom (kot alegorija slikarstva), drugič z lutnjo.

Prva ženska v Accademii del Disegno
Zanimivo je, da je bila že za čas življenja priznana in uveljavljena umetnica, saj je bila med drugim prva ženska, ki je bila včlanjena v znamenito florentinsko Accademio del Disegno. Rodila se je leta 1593 v Rimu, svojo prvo sliko pa naslikala leta 1610. Delovala je v Firencah, Pratu, Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 spet v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je leta 1654 tudi umrla.

Nezastopana po pomembnejših institucijah
V času včerajšnje novinarske konference v Parizu je bil kupec še neznan, vendar je treba omeniti tudi, da Gentileschijeva kljub svoji umetniški priljubljenosti s svojimi deli ni prav dobro zastopana po pomembnejših muzejih in galerijah. In tudi osrednje umetnostne institucije na evropskih tleh niso sodelovale na včerajšnji dražbi. Platno razmeroma skromne velikosti 71 kvadratnih centimetrov se seveda zlahka priljubi zasebnim zbiralcem, vendar pa so pri The Arts Newspaperu morali izraziti razočaranje, da ni bil ne noben muzej ne nobena galerija dovolj drzna, da bi si ga prizadevala pridobiti.