"Takšnih krčenj slovenska kultura ne more preživeti brez velike in trajne škode. V času gospodarske rasti je zniževanje sredstev za kulturo nedopustno," opozarja NSK. Foto: BoBo
Julijana Bizjak Mlakar poudarja, da je bilo ministrstvo, ko ga je konec septembra 2014 prevzela, v izjemno težkem finančnem položaju. Foto: BoBo
NSK
"Kultura tone po volji naših političnih elit," je poudaril Miran Zupanič in dodal, da je koncept političnih elit tak, da niža vsesplošno civilizacijsko raven tega okolja, občinstvo pa bo na dolgi rok prikrajšano za dostopnost do kulturnih dobrin. Foto: BoBo

Bistvo protestne izjave je naslednje: politika mora premisliti temeljno upravičenost slovenske kulture in njeno vlogo v družbi; nikakor ne sme ignorirati pomena kulture v slovenski družbi, saj je naša država utemeljena na kulturi. Udeleženci so se že po seji lahko podpisali pod protestno izjavo, pozneje jo bo NSK razširil kot spletno peticijo.

Še vedno bo na razpolago vsako leto manj denarja
Seje se je udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je povedala, da naj bi imela kultura po zagotovilih finančnega ministra Dušana Mramorja v letu 2016 na voljo 151.500.000 evrov, v letu 2017 pa 155.630.000 evrov. Pri drugih ministrstvih pa naj bi imela kultura v finančni perspektivi 2014-2020 za izvedbo evropskih projektov na voljo 37,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Tudi proračun v tem znesku bi, kot je poudaril režiser in predsednik prejšnje sestave NSK-ja Miran Zupanič, še vedno pomenil padanje sredstev za kulturo. Letošnji rebalans proračuna se je namreč ustavil pri 157,2 milijona evrov. Optimizem - razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov proračunov za 2016 in 2017 je predvideval, da bo ministrstvo za kulturo prihodnje leto razpolagalo z nekaj več kot 140 milijoni evrov, v letu 2017 pa z nekaj manj kot 138 milijoni evrov - je mogoč le, dokler ne vzpostavimo časovne perspektive.

"Kultura tone po volji naših političnih elit," je poudaril Zupanič in dodal, da je koncept političnih elit tak, da niža vsesplošno civilizacijsko raven tega okolja, občinstvo pa bo na dolgi rok prikrajšano za dostopnost do kulturnih dobrin.

Kako vzdrževati vrhunske standarde brez denarja?
"Vrtimo se v začaranem krogu in prepričujemo sami sebe. Smo na prelomu med naraščajočo primitivnostjo in civilizacijo. In tu smo v defenzivi, ker smo civilizirani. Diskurz, ki ga peljemo, je poguben,"
meni Zupanič. Dodal je, da bi se financiranje moralo vrniti na raven, ko je bilo najvišje, ali pa naj "vlada in parlament znižata zakonske obveznosti javnih zavodov". Ker tega ne bodo storili, morajo po Zupaničevem prepričanju sami zamenjati paradigmo razmišljanja in delovanja.

Če bodo dopustili varčevanje, bodo, kot je dejal Metod Pevec, krivi ustvarjalci sami, ne tisti, ki so ga uvedli. Kultura bo namreč izgubila vrhunske standarde in bo deležna kritik, kar bo razlog za nov krog varčevanja. Evropska sredstva, s katerimi se bo po ministričinih besedah "dalo marsikaj narediti", pa so nestabilna in nihajo. Poleg tega ne izkazujejo permanentne volje, da bi država kulturo podpirala, je poudaril.

Pisatelju Slavku Preglu, ki je NSK vodil na začetku tega tisočletja, se zdi bistveno, da bi vlada spoštovala, kar je zapisano v zakonih. V primeru Javne agencije za knjigo RS (JAK) namreč, kot je dejal, od prvega dne ni spoštovala zapisanega v zakonu o JAK-u.

"Sramotna ignoranca"
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina pa je kot sramotno označil ignoranco predsednika vlade Mira Cerarja in finančnega ministra, ki bi, kot je dejal, članom NSK-ja morala vsaj odgovoriti, da se z njimi ne mislita pogovarjati. Oba sta bila povabljena na današnjo sejo.