Dejstvo je, da gledališče več markantnih vlog ponuja za moške kot za ženske ... Foto: BoBo
Dejstvo je, da gledališče več markantnih vlog ponuja za moške kot za ženske ... Foto: BoBo
Uršula Cetinski
Ženske vodijo številna mestna gledališča, ustanove na nacionalni ravni pa ostajajo v "varnih" rokah moških. Foto: BoBo
Tina Mahkota
Prevajalka Tina Mahkota, katere primer je v javnosti odmeval, ko ji je bila kot materi samohranilki onemogočena rezidenca v tujini, je svojo situacijo razkrila, da bi se zadeve na tem področju uredile. Foto: MMC RTV SLO

Razpravljavci okrogle mize Diskriminacija žensk v kulturi, ki je potekala v sklopu Tedna svobodne univerze, so se strinjali, da so ženske diskriminirane tudi oziroma predvsem v kulturi. Ob tem so opozorili na težek položaj umetnic v kulturi samozaposlenih, mater samohranilk in na pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih v kulturi.

Mati in umetnica
Nekaj povabljenih umetnic je uvodoma predstavilo svoje primere diskriminacije. Slikarka in intermedijska umetnica Zvonka Simčič je opozorila na neenake možnosti v kulturi samozaposlenih mater samohranilk. Izpostavila je težavo izgorelosti kot posledice dvojne vloge umetnice in matere. Spomnila je, da so samozaposleni v kulturi do bolniške odsotnosti upravičeni šele po 30 dneh.

Prevajalka Tina Mahkota, katere primer je v javnosti odmeval, ko ji je bila kot materi samohranilki onemogočena rezidenca v tujini, je dejala, da je svojo situacijo razkrila, da bi se zadeve na tem področju uredile. Te so se, kar je potrdil v. d. generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Gašper Troha.

Gledališče: igrišče (predvsem) moških
Na diskriminatoren, pa tudi žaljiv odnos do žensk je opozorila tudi direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski. Ob tem je spomnila na negativen in grob medijski odmev, ki ga je bila deležna kot ustanoviteljica festivala Mesto žensk. Spregovorila je tudi o podrejenem položaju žensk v gledališču, kjer je večina vidnejših in zanimivejših vlog napisana za moške, in o vodstvenih položajih, ki jih na nacionalni ravni zasedajo predvsem moški. Ženske vodijo veliko mestnih gledališč, medtem ko so direktorji nacionalnih gledališč, kjer sta tako proračun kot ugled višja, pretežno moški, je pojasnila.

Čas za pozitivno diskriminacijo
To razmerje je potrdil tudi Troha, ki je dodal, da se največja razlika kaže na področju filma, kjer je sredstev največ. Režiserji so v glavnem moški, je dejal. Sicer Troha največ težav prepoznava pri mladih in samozaposlenih v kulturi. Na tem področju nameravajo na ministrstvu pristopiti s pozitivno diskriminacijo. Želijo si spremeniti zakonodajo, ki bo znižala dohodke javnim uslužbencem na področju kulture in jih dvignila samozaposlenim.

Po besedah dekana Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča je sistem zgrajen tako, da vzgaja posameznike, "ki proizvajajo, trošijo in so čim bolj pokorni". Vse to pa so, kot je poudaril, mehanizmi, ki povzročajo pasivnost in krčenje zavesti ter posledično vodijo v "samouničevalno prakso".

In potem ni bilo nikogar, ki bi povzdignil glas zame ...
Zagovornik načela enakosti iz urada vlade za enake možnosti Boštjan Vernik Šetinc je povedal, da diskriminacija ni le, če se na neenak način obravnavajo različni ljudje, pač pa tudi, če se ne upošteva drugačnosti pri ljudeh, ki so v različnih situacijah. Težava je po njegovih besedah tudi indiferentnost do diskriminacije. "Dokler ne prideš na vrsto, se ne sekiraš," je pojasnil.

Navzoče na okrogli mizi na fakulteti za socialno delo, ki sta jo vodili Barbara Kresal in Mojca Urek s fakultete, je pozdravila tudi dekanja fakultete Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je izrazila veselje ob tem, da pogovor o diskriminaciji gosti prav fakulteta, ki bi morala biti najbolj občutljiva zanjo.