Na dvodnevnem simpoziju v Ljubljani so udeleženci govorili predvsem o težavah ljudi s posebnimi potrebami, zlasti slepih in slabovidnih, omenjale pa so se tudi etnične manjšine in priseljence.
Častna pokroviteljica simpozija, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v nagovoru med drugim poudarila, da imajo sicer ranljive skupine lahko povsem enake možnosti, vendar pa imajo ob tem veliko manj priložnosti. "To je realnost, ki jo skušamo premagati in preseči," pravi programska in organizacijska vodja simpozija Katja Sudec.
Z odzivom na srečanje je zadovoljna. "Programske priprave na simpozij so potekale več kot leto dni, zato smo izredno veseli, da so vsebine in predavatelji, vsak s svojega področja, privabili toliko ljudi - v nekem trenutku jih je bilo v dvorani več kot 100. Verjamem, da so vsi odšli obogateni z novimi znanji, s čimer je naš trud poplačan," pojasnjuje.
Simpozija se je med drugim udeležila Claudia Hummel z inštituta Art in Context, ki deluje v sklopu berlinske univerze za umetnosti, in vodja izobraževalnih programov in raziskovanja v Galeriji Tate Emily Pringle. Od slovenskih strokovnjakov so predavali filozof in umetnik Evgen Bavčar, Črtomir Frelih, ki je opravil veliko delo na področju približevanja likovnega ustvarjanja slepim in slabovidnim, arheologinja in kustosinja iz Gorenjskega muzeja Verena Vidrih Perko, Robi Kroflič, ki preučuje umetniško izkušnjo kot enega osrednjih medijev vzgoje, psihologinja Darja Kobal Grum, ki proučuje problematiko enakih možnosti in inkluzije slepih otrok, ter filozofinja Katarina Majerhold, ki se ukvarja predvsem s filozofijo čustev, so sporočili organizatorji.
Potrebno je povezovanje s poudarkom na inkluziji
Kobal Grumova je med drugim opozorila na potrebo po celovitem pristopu in interdisciplinarni povezavi, Hummlova pa je v prvo vrsto postavila povezovanje partnerskih institucij s poudarkom na inkluziji. Pringlova je spregovorila o pomembnosti delovanja kakovostnih likovnih ustvarjalcev, ki ustvarjalno delo povezujejo z ranljivimi skupinami, Katja Sudec pa je vse umetnike, sploh pa mlade, pozvala, naj ustvarjalno znanje prenesejo na delo z različnimi skupinami. "S tem namreč tudi sebi dajejo možnost obogatitve lastnega dela, kar opažamo tudi v našem delovanju," je prepričana.
Projekt Aktiv društva in galerije Škuc je podprlo ministrstvo za kulturo, delno pa ga je financiral Evropski socialni sklad.