Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 21 glasov Ocenite to novico!
esperanto
Mednarodni jezik esperanto praznuje 130 let. Foto: Reuters
       Vedeti je treba, da je esperanto živ v razpršeni organizaciji, ki nima teritorija ali svoje države, ima pa močno idejo.       
 Janez Zadravec, predsednik Združenja za esperanto Slovenije
false
Obletnica je vezana na izid Prve knjige mednarodnega jezika, ki ga danes poznamo kot esperanto, avtorja Lazarja Zamenhofa. Knjiga je izšla 26. 7. 1887. Foto: Wikipedia
       Predlagamo, da naj bo v vseh državah prvi jezik, ki se ga učijo v šolah, materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben.       
 Janez Zadravec o uvedbi esperanta v šole

Ob 130-letnici pobuda za uvedbo esperanta v slovenske šole

Mednarodni jezik esperanto praznuje 130 let obstoja
26. julij 2017 ob 17:23
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Slovenski esperantisti so ob 130-letnici esperanta v Ljubljani pripravili srečanje, na katerem so spregovorili o možnostih učenja esperanta ter pobudi, da bi ga v šolah uvedli kot drugi jezik.

Obletnica je vezana na izid Prve knjige mednarodnega jezika, ki ga danes poznamo kot esperanto, avtorja Lazarja Zamenhofa. Omenjeno knjigo je objavil v ruščini pod psevdonimom Dr. Esperanto. V knjižici je navedeno, da je ruska carska cenzura delo drugič odobrila in mu dala dovoljenje za razširjanje 26. julija 1887 po gregorijanskem koledarju. To pomeni, da današnji dan velja za datum izida dela in za rojstni dan esperanta.

Zamisel mednarodnega načrtovanega jezika, ki nima za cilj nadomestiti narodne jezike, ampak biti dodaten, drugi jezik za vse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se tak jezik mora razvijati s kolektivno rabo, zato je omejil svoj začetni predlog na minimalno slovnico in majhen besedni zaklad. Esperanto je zdaj polno razvit jezik, je pojasnjeno na spletni strani Združenja za esperanto Slovenije, ki je organiziralo srečanje ob okrogli obletnici.

Predsednik združenja Janez Zadravec je za STA pojasnil, da po svetu živi okoli dva milijona ljudi, ki naj bi se z esperantom tako ali drugače srečali, aktivnih govorcev pa je okoli 20 tisoč. Svetovno esperantsko združenje, katerega članstvo tvori najaktivnejši del esperantske skupnosti, ima državna združenja v 70 državah in posamezne člane v skoraj 120 državah po svetu.

"Učenje o svetu brez meja"
Prvi učbenik esperanta v slovenščini je izšel leta 1911. Po Zadravčevih podatkih je v Sloveniji z esperantom organizirano povezanih okoli 200 ljudi, sicer pa jih je z združenjem ali z jezikom samim povezanih oziroma z njim simpatizira okoli dva tisoč ljudi. "Vedeti pa je treba, da je esperanto živ v razpršeni organizaciji, ki nima teritorija ali svoje države, ima pa močno idejo," je pojasnil.

V Praškem manifestu gibanja za mednarodni jezik esperanto iz leta 1996 je med drugim poudarjen pomen čeznarodne vzgoje: "Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. (...) Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom."

Vsako leto po svetu poteka več kot sto mednarodnih konferenc in srečanj v esperantu – brez prevajalcev in tolmačev. Največje srečanje je svetovni esperantski kongres, ki bo letos v južnokorejskem Seulu. Predsednik slovenskega združenja je še povedal, da letos poleg 130-letnice esperanta praznujejo še tri obletnice. Mineva namreč tudi 100 let od Zamenhofove smrti, na nacionalni ravni pa zaznamujejo 110 let, odkar se je začel esperanto širiti v Sloveniji, ter 80 let obstoja Združenja za esperanto Slovenije.

Esperanto kot drugi jezik v šole
Na srečanju v Ljubljani so se najprej posvetili prav Zamenhofovi Prvi knjigi. Med drugim so spregovorili o tem, kako se je mogoče esperanta učiti prek spletne strani Duolingo, Zadravec pa o temi Jezikovna politika in pouk tujih jezikov v šolah. Sistem je po njegovih besedah potreben prevetritve: "Predlagamo, da naj bo v vseh državah prvi jezik, ki se ga učijo v šolah, materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben."

Logična slovnična struktura
Izkazalo se je tudi, da ima esperanto logično slovnično strukturo, ki lahko posamezniku pomaga pri učenju tujih jezikov. Koprske osnovnošolce so po besedah Zadravca učili esperanta prek angleščine in prišli do dvojnega rezultata – učenci bolje govorijo angleško in še esperanta so se naučili.

Esperanto se razvija kot vsi živi jeziki. "Ima tudi svojo akademijo, ki spremlja strokovni del jezika, njegov razvoj, nastanek slovarjev itd. Govorci pa prav tako kar naprej prinašajo nove izraze, o katerih nato presoja akademija," je sklenil sogovornik.

VIDEO
Ima esperanto danes še pomen?
G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Skippy
# 26.07.2017 ob 18:07
To s kitajščino prav tako nima smisla, ker so se oni v tem času naučili angleško.
lojze001
# 26.07.2017 ob 17:45
Ideja lepa, ne poznam nikogar, ki bi ta jezik uporabljal, vsaj v evropi ne. Kaj bi se mucil z ucenjem mrtvega jezika.
karambo
# 26.07.2017 ob 17:58
Ne ni lepa ideja. Ideja je zgrešena, ker je esperanto popolnoma nekoristen jezik. Potem naj uvedejo vsaj kitajščino in čez 20 let bo Slovenija ključna država pri gospodarstvu med EU in Kitajsko. Esperanto pa lahko tisti, ki ga poznajo, uporabljajo izključno na kakšnem obskurnem forumu.
Celt
# 26.07.2017 ob 19:41
Esperanto je mrtev, sprijaznite se. Njegovo vlogo ima trenutno angleščina.
zokizaver666
# 26.07.2017 ob 19:32
Tudi svahili zna bit koristen. Ga govori več ljudi kot esperanto ... Zato svahili v slovenske šole! V določenih slovenskih pokrajinah bodo skladno s svojimi navadami lažje razumeli, kaj pomeni Napenda pombe. :-)
Skratka - obskuren predlog.
Skippy
# 26.07.2017 ob 22:18
Prihodnost je kitajščina in arabščina, ne pa esperanto.

Niti ne. Arabsko gospodarstvo bo po zmanjšanju pomena nafte neobstoječe, Kitajci pa že sedaj hitro napredujejo v angleščini.
Wasabi
# 26.07.2017 ob 23:48
Users Native: Around 1,000 families involving around 2,000 children (2004)[1]
L2 users: estimates range from 2 million total (2015)[2] to 10 million total (1996)[3].

Haha, še naš materni jezik govori več ljudi kot esperanto:D
REsnica
# 26.07.2017 ob 23:29
Kdor verjame ali noce verjet v prihodnost esperanta mu puščam njegovo mnenje. Esperanto je hudo živ esperantski skupnosti po vsem svetu in to ta trenutek in zdaj. Kdor ga hoče izkoristiti v svojo korist je dobrodošel.

Pasportaservo.
Imenik esperantistov ki so pripravljeni gostiti zastonj ali za majhno pomoč ali povračilo esperantiste z vsega sveta. Verjetno ni bolj poceni variante za prepotovati ves svet. Tudi zato ne ni brigalo ali bo esperanto zamenjal angleščino. Enostavno esperantisti vemo in čutimo da je to to in da zanesljivo ne bo "izumrl". Tudi jaz sem gostil "škota" iz bostona. Sem mu podaril slo-angl in ang- slo slovar. Še danes me presenti kako njegovo sporočilo v slovenščini. Neprecenljivo!

Zanimivo je tudi govoriti z anglezem ali američanom, ko njemu zmanjka in te v angl. začne spraševati kako se reče... Malokdaj ima angleško govoreči tako težavo, ker se jim vsi podrejamo.
frlekin
# 26.07.2017 ob 23:01
kitajci napredujejo v angleščini. hahaha. oh wow.

zgleda še niste meli opravka z njihovo google translate angleščino, da take ven mečete.
evaevi
# 26.07.2017 ob 22:47
žal je ideja espertanta umrla.
Njegovo vlogo je v celoti prevzela angleščina.
Bubbles
# 26.07.2017 ob 21:36
neumnost.......
d(-_-)b
# 26.07.2017 ob 21:24
To je enako, kot da bi predlagali, da se v učni načrt doda Scientologijo ...
karambo
# 26.07.2017 ob 19:04
Ja seveda...
REsnica
# 26.07.2017 ob 23:18
Je pa čisto res da danes vse već kitajcev zelo zelo dobro obvlada angleški jezik in pri tem ne mislim na Hong Kong. V to jih je prisililo v veliki meri naše povpraševanje po malo vredni in poceni kitajski robi. Kdor ima poslovne stike s kitajci bo to z lahkoto potrdil.
bober20
# 29.07.2017 ob 00:14
Po mojem mnenju esperanto omogoča pravično mednarodno sporazumevanje, saj za pogovor v angleščini z Angležem jaz "plačam" več. Zakaj se ne pogovarjati v čim bolj preprostem jeziku, ki ni ne moj, ne tvoj in bi se ga vsi lahko z lahkoto naučili.

Glavne prednosti, ki jih vidim, da reskiraš 150 ur učenja, da se naučil esperanto je ta, da se potem veliko hitreje učiš drugih tujih jezikov saj so besede v esperantu mednarodne, prav tako pa se hitro naučiš logiko jezikov. Drugo kar mi pade na pamet je ta, da spodbuja logično razmišljanje, saj si nove besede izpelješ in ne naučiš na pamet in še tretja stvar, ko jo lahko sam potrdim, da lahko imaš prijatelje po celem svetu, ki te bodo gostili praktično zastonj.
Yanez
# 27.07.2017 ob 07:26
Podobno je bilo z latinščino. Stoletja je bil svetovni jezik, jezik učenjakov, duhovščine in inteligence celotnega sveta. Danes pa je mrtev jezik. Še pri kleru in dohtarjih skoraj ne pride več prav...
Razen kakšnega latinskega izreka: Tempora mutantur et nos mutamur in ilis.
oziris.va
# 26.07.2017 ob 19:22
Prihodnost je kitajščina in arabščina, ne pa esperanto.
JBT
# 26.07.2017 ob 19:33
Ideja je odlična, vendar....
hehet
# 26.07.2017 ob 20:29
To je napad na slovenščino, samo še eden od mnogih, ki jih izvaja balkanska diaspora.
Kazalo