Arhitekturo Naravoslovnega muzeja v Washingtonu je deloma navdihnila prav zasnova Dioklecijanovih term. Foto: EPA
Arhitekturo Naravoslovnega muzeja v Washingtonu je deloma navdihnila prav zasnova Dioklecijanovih term. Foto: EPA
Terme so bile v uporabi do šestega stoletja, ko so Ostrogoti prekinili akvedukte. Foto: EPA
Če v Ljubljani zaznamujejo 2.000 let od dograditve antične Emone, se v Rimu spominjajo prav toliko let od smrti prvega cesarja Rimskega imperija. Foto: EPA

Restavriranje Dioklecijanovih term je stalo 6,5 milijona evrov, trajalo pa je šest let.

Obiskovalci si lahko ogledajo zunanji bazen, ki leži v središču termalnega kompleksa, ali pa se sprehodijo po stebriščem hodniku nekdanjega kartuzijanskega samostana iz poznega 16. stoletja, ki je bil zgrajen na ruševinah rimskih term.

V pokritem stebrišču so razstavljene marmornati kipi, ki pričajo o antičnih kultih, ki so jih ponovno oživili v času Avgusta, da bi tako utrdili njegovo avtoriteto.

Dioklecijanove terme, ki so nastale v času rimskega cesarja Dioklecijana leta 298 n. š., so največji termalni kompleks iz časa antičnega Rima.

V naslednjih stoletjih je več rimskih cesarjev še razširilo kompleks, po katerem zdaj nosi ime železniška postaja Termini. Danes je v delu nekdanjega kopališkega kompleksa urejen muzej, na mestu frigidarija (to je bazen, v katerem so se kopalci ohladili po vroči savni) pa so že v 16. stoletju postavili baziliko sv. Marije angelov in mučencev (Santa Maria degli Angeli e Martiri).

V delu term, ki je danes muzej, so razstavljeni tudi ostanki grobnice Marka Nonija Macrinusa, generala, ki so ga Italijani razglasili za "navdih za film Gladiator".

Vzpon po vojaški hierarhiji
Dioklecijan se je najverjetneje rodil blizu današnjega Solina v Dalmaciji. Svoj vzpon je začel kot vojak Diocles. Udeležil se je bojev proti Perzijcem, pa smrti cesarja vzhodnega dela rimskega imperija Numeriana pa ga je leta 184 vojska izbrala za novega rimskega cesarja, ki pa je obvladoval le vzhodni del rimskega imperija.

Po smrti upravitelja zahodnega dela imperija Marka Avrelija Karina, ki je padel v bitki na Moravi leta 285, je Dioklecijan postal popoln vladar. Oblast v državi je po letu 293 razdelil na štiri dele; njegovi sovladarji so bili Galerij, Maksimiljan in Konstancij I. Leta 305 se je zaradi bolezni odpovedal prestolu ter se umaknil na dalmatinsko obalo.