Na današnji seji, kjer so člani odbora državnega zbora obravnavali predlog sprememb in dopolnitev statuta Prešernovega sklada, so člani odbora soglasno sprejeli sklep, da obravnavo predloga prestavijo na eno od prihodnjih sej. Odločitvi je botrovala predvsem vnovična odsotnost predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, ki je edina oseba, ki lahko poda odgovore na določena vprašanja.

Več članov odbora je med današnjo sejo opomnilo, da je o spremembah in dopolnitvah statuta Prešernovega sklada nesmiselno govoriti ob Bogatajevi odsotnosti. Zato je članica odbora Violeta Tomić (ZL) predlagala, da bi temo na odboru ponovno obravnavali, ko bi se Bogataj seje lahko udeležil.

Statut potrebuje celovito prenovo
Člani odbora so s 15 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi sklep, s katerim odbor za kulturo upravnemu odboru Prešernovega sklada predlaga, da spremembe in dopolnitve statuta Prešernovega sklada pred ponovno obravnavo na odboru spremeni in dopolni v skladu z mnenjema zakonodajnopravne službe in državnega sveta.

Predlog je sicer že obravnavala komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki pa ga ni podprla, saj meni, da so spremembe in dopolnitve precej obrobne narave. Po besedah predsednika komisije Zorana Božiča so v njem pogrešali celovitejše pripombe glede sprememb statuta.

Ta se sedaj spreminja prvič od leta 1993, zakon o Prešernovem skladu pa je še iz leta 1991. Tako so na pobudo Tomićeve na današnji seji sprejeli tudi podaljšek drugega sklepa, da ministrstvo za kulturo preuči potrebo po spremembi zakona o Prešernovi nagradi in pripravi potrebne spremembe.

Jasneje razmejene pristojnosti, razširitev področij in manjše število članov komisij
Odbor DZ za kulturo upravnemu odboru Prešernovega sklada predlaga tudi spremembo in dopolnitev statuta na način, da bodo jasneje opredeljene relacije med upravnim odborom na eni strani ter strokovnimi komisijami in vsakokratnim režiserjem državne proslave na drugi strani s ciljem, da v bodoče nesporazumi med omenjenimi ne bi zasenčili nagrajencev oziroma državne proslave.
V praksi se je namreč pokazalo, da v doslej veljavnem statutu niso bile jasno razmejene pristojnosti med Upravnim odborom (UO) in njegovimi strokovnimi komisijami, kot je v obrazložitvi k predlogu zapisal UO sklada. Predlog statuta ta razmerja natančneje ureja, v njem je tudi zapisano, da UO Prešernovega sklada določi nagrajence z dvotretjinsko večino.

Predlog spremembe statuta dodaja tudi novo področje avdiovizualne umetnosti, za katerega se imenuje strokovna komisija, in hkrati zmanjšuje število članov strokovnih komisij s sedem na pet.

Prepoved razkrivanja nagrajencev
Prav tako predlog uvaja prepoved dajanja informacij o nagrajencih, ki zavezuje vse udeležence v izbirnih postopkih in velja do začetka zadnjega tedna pred slovesno podelitvijo nagrad. En teden pred podelitvijo nagrad pa bo UO sklada javnosti sporočil seznam nagrajencev in utemeljitve nagrad. Nagrajenci tega naj ne bi razkrili niti bližnjim.
V zakonodajno pravni službi se sprašujejo o nujnosti te vsebine, hkrati pa opozarjajo, da posledice neupoštevanja prepovedi niso urejene. Med drugim bi bilo po mnenju službe treba natančneje določiti naloge strokovnih komisij, pa tudi to, kaj sploh Prešernova proslava predstavlja.

Proslave ob kulturnem prazniku še kar ni konec ...
Razpravi se je odbor sicer že posvetil na seji 23. februarja, vendar se je tudi takrat ni udeležil predsednik UO-ja sklada Janez Bogataj, ki bi, kot so tedaj menili člani odbora, edini lahko odgovoril na nekatera odprta vprašanja, vezana na organizacijo proslave. Je pa Bogataj letošnjo proslavo v režiji Mareta Bulca, ki je dvignil veliko prahu zaradi izjave, da sta njeno vsebino narekovala UO Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo, pred časom označil za eno boljših do zdaj, vendar je hkrati poudaril, da so morali biti pozorni na državne simbole, podobno je takrat povedala tudi ministrica.