Stavbo, ki so jo med letoma 1640 in 1644 gradili po načrtih klasicista Louisa Le Vauja, enega od arhitektov Ludvika XIV., ter po naročilu finančnikov, bratov Lambert, so opremljali in krasili eden izmed ustanoviteljev francoske slikarske akademije Eustache Le Sueur ter dva izmed najuglednejših umetnikov 17. stoletja Charles Le Brun in njegov učitelj Francois Perrier.

Njihovo delo je veljalo za enega izmed vrhuncev dekorativnega slikarstva 17. stoletja, v ikonografsko izjemnem programu pa še posebej izstopa Le Brunova Herkulova galerija, ki se je ohranila do danes. Oziroma do prejšnjega tedna.

Pravkar prenovljena kopalnica - uničena
Zaradi torkovega požara se je udrla streha nad Cabinet des Bains (kopalnico), to je skrajno nesrečno naključje ravno zato, ker je njene stene krasila serija fresk, na katerih je Le Sueur upodobil grške bogove in nimfe. "To je popolna katastrofa," je za časopis Le Journal des Arts komentiral arhitekturni zgodovinar Alexandre Cojannot. Po temeljitih obnovah, ki so se začele v letu 2010, je bil Cabinet des Bains po Cojannotovih besedah "v popolnem stanju, čudovit primer pariškega aticizma" (umetniško gibanje 17. stoletja, ki je navdih iskalo pri klasični antični umetnosti, op. n.) Francoska ministrica za kulturo je že potrdila, da je bil prostor v požaru resnično popolnoma uničen.

Predstavnik gasilcev je poročal še, da so od dima in vode močno poškodovane tudi freske v Herkulovi galeriji, ki jih je sredi 17. stoletja naslikal Charles Le Brun. Stavba, ki je pod Unescovim spomeniškim varstvom, je bila zaradi obnov k sreči izpraznjena.

Zgodovina hotela Lambert je zares izjemna. A kot se to zgodovinskim relikvijam rado primeri, je stavbo načel zob časa, uporabljali so jo za skladišče, vse dokler je leta 1843 ni - po Delacroixovem nasvetu - odkupil princ Adam Czartoryski. V slavni rezidenci je shranil družinsko umetniško zbirko (v njej je bila tudi Da Vincijeva Dama s hermelinom).

V njem so med drugim živeli in ustvarjali pisateljica George Sand, Voltaire s svojo ljubico, Hector Berlioz, Eugene Delacroix, Honore de Balzac, Franz Liszt, Adam Mickiewicz in skladatelj Frederic Chopin.

Rešitev iz Katarja
Leta 1975 je poslopje kupila bančniška dinastija Rotschild, leta 2007 pa je - v zameno za približno 60 milijonov evrov - prešla v last katarskega emirja. (Njegovi načrti o posodobitvi hotela z izjemno zgodovino so povzročili vzpostavitev prave fronte nasprotnikov postavljanja dvigal, gradnje podzemnih garaž in uvajanja podobnih 'novotarij'.) A novi lastniki le niso popolnoma slabi: katarska kraljeva družina se je menda že zavezala, da bodo hotel pomagali obnoviti.