Goethejev in Schillerjev arhiv je s prenovo med drugim pridobil novi depo, lastne restavratorske delavnice za papir in sodobno čitalnico, prenova pa je omogočila tudi boljšo dostopnost gradiva za strokovnjake in javnost. Foto: EPA
Goethejev in Schillerjev arhiv je s prenovo med drugim pridobil novi depo, lastne restavratorske delavnice za papir in sodobno čitalnico, prenova pa je omogočila tudi boljšo dostopnost gradiva za strokovnjake in javnost. Foto: EPA
Goethe in Schiller v Weimarju
Goetheju in Schillerju so že pred več kot 150 let pred narodnim gledališčem v Weimarju postavili kip, ki ga je oblikoval Ernst Rietschel. Bogato kulturno zgodovino bodo v naslednjih letih nadgradili z novimi muzeji in drugo kulturno infrastrukturo. Foto: EPA

V skoraj 120 let delujočem arhivu hranijo več kot 130 kosov zapuščine, med njimi izvirne Goetheje in Schillerje rokopise, pa tudi zapuščine Wielanda, Herderja, Büchnerja, Nietzscheja in Liszta. S prenovo so povečali in posodobili prostore arhiva, dodatnih 1,3 milijona evrov pa so vložili v opremo arhiva.

Weimar - veliko gradbišče kulturne infastrukture
Arhiv hrani skoraj pet milijonov listov, ki tematsko segajo na področja literature, glasbe in kulture zgodovine. Kot je dejal predsednik sklada Hellmut Seeman, želijo v arhivu za 21. stoletje ohraniti dediščino 18. in 19. stoletja. Nemški minister za kulturo Bernd Neuman je na četrtkovem odprtju prenovljenega arhiva njegovo prenovo označil kot pomemben korak pri udejanjanju koncepta Kosmos Weimar, za katerega je država dala na razpolago 45 milijonov evrov. Prav tolikšno vsoto je po poročanju agencije dpa primaknila nemška zvezna dežela Turingija.

Kot naslednji korak sta Neuman in minister za kulturo dežele Turingije Christop Matschie napovedala gradnjo muzeja, posvečenega šoli Bauhaus, in prenovo gradu v mestu. Kot je dejal Matschie, je Weimar trenutno eno največjih gradbišč kulturne infrastrukture, Klassik Stiftung pa drugi največji nemški kulturni sklad. Ob priložnosti ponovnega odprtja so v arhivu pripravili tudi razstavo, na kateri si je do 28. septembra mogoče ogledati nekatere največje dragocenosti kot so rokopisi Goetheja, Schillerja, Herderja in Wielanda, pa tudi Mozartova in Beethovnova pisma.