Mestni muzej Idrija pripravlja praznovanje ob 70-letnici ustanovitve tiskarne spomeniškega pomena. Slovesnost bo v sodelovanju z muzejem pripravilo Združenje za vrednote NOB-ja Idrija-Cerkno.

Prišle bodo tudi članice osebja
Praznovanje 70-letnice ustanovitve Partizanske tiskarne Slovenija in prenosa ranjencev iz partizanskih bolnic Franja in Pavla na osvobojeno ozemlje bo v soboto, 30. avgusta. Tiskarna bo ob 9.00 na široko odprla vrata vsem obiskovalcem.

Ob 13.00 se jim bodo pridružile nekdanje članice osebja Irma Golja, Marta Bitežnik in Evgenija Srečka Vovk ter posebej zanje obujale spomine na čas delovanja tiskarne. Oskrbnik bo na originalnem tiskarskem stroju demonstriral tiskanje Partizanskega dnevnika in spominske vizitke, so sporočili iz Mestnega muzeja Idrija.

Osrednja prireditev bo ob 16.00 na Vojskem. Slavnostni govornik bo Samo Bevk, o pomenu tiskarne in Partizanskega dnevnika bosta spregovorila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič.

Partizansko tiskarno Slovenijo so po vojni razglasili za kulturnozgodovinski spomenik. Leta 1957 je skrb zanjo prevzel Mestni muzej Idrija. Do današnjih dni se je ohranila kot eden najavtentičnejših pomnikov iz druge svetovne vojne.

Na začetku letošnjega februarja so drevesa, podrta v žledolomu, močno poškodovala dostopni poti v tiskarno iz smeri Hum in Ogalce, poškodovani sta bili tudi dve baraki, in sicer stavnica in knjigoveznica, uničena je bila električna napeljava med elektrarno in strojnico. Posledice žledoloma so v veliki meri odpravljene, spomenik ni v nevarnosti, tiskarski stroj ponovno deluje in tiskarna je od konca maja odprta za obiskovalce.

Ni šlo brez kodralnika las
Zaradi dolgoletnih fašističnih pritiskov se je med drugo svetovno vojno posebno na Primorskem izkazala velika potreba po pisani slovenski besedi. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja se je spomladi leta 1944 odločilo, da bodo zgradili večjo in moderno tiskarno. Primeren prostor so našli pod robom Vojskarske planote v grapi V studencih na nadmorski višini 805 metrov. Postavili so šest barak - električno centralo, strojnico, kuhinjo z jedilnico, stavnico, knjigoveznico in stranišče.

V Partizanski tiskarni Slovenija je 18. septembra 1944 izšla 248. številka Partizanskega dnevnika, ki je bil edini tiskani dnevni časopis kakega odporniškega gibanja v celotni okupirani Evropi in je obenem pomenil začetek delovanja tiskarne. Predtem so časopis od septembra 1943 tiskali v ciklostilni tehniki v Zakrižu nad Cerknim. Dnevno so na Vojskem natisnili med 4.000 in 7.000 izvodov dnevnika, tiskali pa so tudi druge časopise, brošure, letake, lepake, ovitke. Za nemoteno delovanje tiskarne je skrbelo od 40 do 50 članov osebja.

Med zanimivostmi o tiskarni, ki jih najdemo na spletni strani idrijskega muzeja, je navedeno tudi, da je stavec eno stran časopisa postavljal štiri ure, razstavljal pa tri ure, da inventarna knjiga Partizanske tiskarne Slovenija obsega 407 kosov izvirnih predmetov, okoli 13.330 kosov tiskovin ter 260.000 kosov črk in slepega tiskarskega gradiva, da za vrati jedilnice visi razpored za čiščenje stranišča iz leta 1944 ter da so bile tudi članice osebja tiskarne rade lepo urejene in je med predmeti še vedno ohranjen kodralnik las.