Sloterdijk je na festivalu Phil.Cologne izpostavil še, da si nekdaj sploh ni mogel zamišljati, da bi se še v času njegovega življenja lahko spet pojavili tako čistunski pogoji, kakršni so vladali "pred veliko liberalizacijo" v 60. letih preteklega stoletja.

V povezavi s tem je omenil ZDA, kjer na primer ponekod menedžerji ne smejo več sami v dvigalo s sodelavko. "Danes vidimo zelo očitne neopuritanske težnje," je dejal danes skoraj 69-letni Sloterdijk, občasno dejaven tudi kot televizijski voditelj in kolumnist.

Neopuritanske težnje ...
Zanj to v primerjavi z letom 1968 pomeni pravo nazadovanje. Njegova generacija je izhajala iz prepričanja, da se bo področje svobode vse bolj širilo in da se bo to skoz in skoz prenašalo na naslednje generacije. Zdaj pa meni, da se mora oziroma bi morala današnja mlada generacija pravzaprav v svojih prizadevanjih za svobodo vrniti bistveno dlje nazaj v zgodovino in ponovno začeti od tam, poroča DPA.

... in hkratna pornifikacija komunikacije
Po drugi strani pa je po njegovem mnenju sedanjost v znamenju "globoko segajoče pornifikacije komunikacije". Hkrati Sloterdijk danes zaznava tudi "neomonarhistične težnje", ki v vzhodni Evropi nihajo "med sultanatom in carizmom". Zanj je to "ogromna ironija zgodovine", ki si je pred časom večina sploh ne bi znala zamišljati.

Sloterdijkov roman na pohodu
Sloterdijk je v Kölnu predstavljal tudi svoj še neobjavljeni roman Das Schelling-Projekt: ein Bericht (slov. Projekt Schelling: neko poročilo). Knjiga, ki je napovedana za avgust, sledi zgodbi dveh žensk in treh moških, ki nemškemu raziskovalnemu društvu oddajo vlogo za odobritev financiranja projekta, namenjenega raziskovanju ženske seksualnosti.

Peter Sloterdijk, ki se je rodil leta 1947 v Karlsruheju, je svoje življenje posvetil študiju filozofije, germanistike in zgodovine. Priznano filozofsko ime pa je postal po objavi svoje Kritike ciničnega uma (Kritik der zynischen Vernunft), ki je v izvirniku izšla leta 1983, v slovenščini pa natanko 20 let pozneje. Njegov magnum opus Sfere (Sphӓren) je izšel v treh delih, in sicer v letih 1998, 1999 in 2004.

V slovenščini imamo Poleg Kritike ciničnega uma na voljo še njegove knjige Spremeniti moraš svoje življenje: o antropotehnologiji, Navidezna smrt v mišljenju: o filozofiji in znanosti kot vaji, Srd in čas: politično-psihološki poskus, Prihajati k svetu - prihajati k jeziku in Evrotaoizem: h kritiki politične kinetike.