Lani se je na razstavišču Novo sejmišče v kongresnem in koncertnem središču Gewandhaus predstavilo 2162 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Sejem je obiskalo rekordnih 126 tisoč ljudi. Foto: Spletna stran sejma
Lani se je na razstavišču Novo sejmišče v kongresnem in koncertnem središču Gewandhaus predstavilo 2162 razstavljavcev iz več kot 30 držav. Sejem je obiskalo rekordnih 126 tisoč ljudi. Foto: Spletna stran sejma
Lipziški knjižni sejem
Po združitvi Nemčij leta 1990 so si organizatorji sicer postavili vprašanje, ali potrebujejo dva sejma: Frankfurtskega in Leipziškega, toda kot je dejal Zielle, se ta dva med seboj močno razlikujeta. Foto: Spletna stran sejma
Leipziški knjižni sejem
Knjižni sejmi so odlično mesto za izmenjavo podatkov med založniki, bralci in avtorji; Leipziški je v samem vrhu tovrstnih prireditev. Foto: Spletna stran sejma
Začel se je knjižni sejem v Leipzigu

Od danes pa do 25. marca bo v Leipzigu najstarejši knjižni sejem v Evropi - no, z organizatorji Frankfurtskega sejma se še "prerekajo", kateri je starejši, a Leipziški sega v 2. polovico 15. stoletja. Nesporen pa je podatek, da bo letos v Leipzigu častna gostja Slovenija, v ospredju pa njeni pisatelji.

Ministrstvo za kulturo je lani objavilo triletni razpis za nosilca projekta slovenske predstavitve v Leipzigu, na katerem so izbrali Študentsko založbo. Po besedah programskega vodje za Slovenijo Aleša Štegra Leipziški knjižni sejem "diha z mestom", od 22. marca pa bodo z njim dihali tudi slovenski ustvarjalci.

Manjkal ne bo niti Slavoj Žižek (pa čeprav neuradno)
Slovensko stojnico je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Po Štegrovem mnenju se mora slovenska literatura predstaviti čim enotneje, opozoriti je potrebno na njene posebnosti in predvsem na številčnost kvalitetnih pisateljev. V Nemčiji sta bila do zdaj najbolj znana Drago Jančar in Slavoj Žižek; ta bo ob Mladenu Dolarju in Petru Sloterdijku v Leipzigu sodeloval na večeru slovenske filozofije in literature. Žižek zaradi "politične in etične integritete" sicer ne želi biti del uradne slovenske delegacije na Leipziškem sejmu, najti ga ni niti v posebni številki literarne revije Edit, ki tokrat gosti slovensko ustvarjalnost.

Pisci, ki jih (načitani) Nemci že poznajo
Povezav med slovensko in nemško književnostjo že zdaj ni malo, o čemer priča tudi izbor avtorjev, ki se bodo predstavili na sejmu. Organizatorji so sledili smernici, da bodo v Leipzigu gostovali tisti besedni ustvarjalci, ki že imajo prevode v nemški jezik: Florijan Lipuš, Drago Jančar, Brina Svit, Suzana Tratnik, Uroš Zupan, Tomaž Šalamun, Mojca Kumerdej, Aleš Čar in Aleš Šteger.

V Sloveniji je najvišja gostota pesnikov na kvadratni meter
Ti se ne bodo zadrževali le na slovenski stojnici, temveč so vključeni v bogat program, ki je sestavljen iz branj, številnih pogovorov in okroglih miz. Med zadnjimi velja omeniti Germani in Slovani: Jezikovne delikatese, Kaj se potemtakem dogaja s Srednjo Evropo? in Literarni uspehi onstran in tostran maternega jezika. Pod geslom Slowenien: die dichteste Dichtung pro m2 bodo domači pesniki in pisatelji sodelovali s tujimi kolegi ter tako težili h "kontekstualizaciji" slovenske literature (v slovenščini so slogan spremenili v Gostoljubno gostobesednost).

Neprimerljivo večji trg od slovenskega
V Leipzigu letno predstavijo približno 30.000 novih naslovov z nemškega govornega območja, pomembno vlogo pa igrajo tudi manjše srednjeevropske literature. Poudarek je na leposlovju, humanistiki, stripih, zvočnih knjigah in umetniških monografijah. Organizatorji sejma so prepričani, da so najboljša reklama za literate avtorji sami, zato jim v Leipzigu posvetijo veliko časa in prostora.

Omeniti velja še vzporedno prireditev Leipzig bere (Leipzig liest), največji evropski literarni festival, ki se odvija tudi na tako nenavadnih prizoriščih, kot so frizerski saloni.

Začel se je knjižni sejem v Leipzigu