Na Bledu se nadaljuje mednarodno srečanje združenja Pen. Drugi dan srečanja so se pisatelji pogovarjali o vlogi Pena v hitro spreminjajočem se svetu. Foto: BoBo
Na Bledu se nadaljuje mednarodno srečanje združenja Pen. Drugi dan srečanja so se pisatelji pogovarjali o vlogi Pena v hitro spreminjajočem se svetu. Foto: BoBo
Srečanje PEN, Bled
V petek dopoldne bo potekala okrogla miza Mirovnega komiteja o pisatelju kot popotniku, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev. Popoldne pa bo na vrsti delavnica o svobodi v digitalnih medijih, sledil bo literarni večer s predstavitvijo pisateljice Margriet de Moor. Foto: BoBo

Globalizacija in neoliberalna ideologija kot zadnja faza evropsko ameriške civilizacije, katere cilj je bila podreditev vsega planeta, z aktualno krizo doživljata svoj zaton ... Koncept, ki ljudi spreminja v sužnje kapitala in ki zahteva nenehno zviševanje dobičkov tudi na področjih, kot so kultura, znanost, zdravstvo in izobraževanje, ogroža prihodnost človeštva.

Tone Peršak
Pisatelji na Bledu
Debate so na sporedu ves čas. Foto: BoBo
Pisatelji
Blejskega srečanja se letos udeležuje okrog 90 pisateljev . Foto: BoBo

Kot še opozarja, vlade izkoriščajo strah, da kršijo dolgo uveljavljene zakone. Sicer je veliko ljudi in nevladnih organizacij, ki branijo človekove pravice in svobodo izražanja, moč PEN-a pa izhaja iz njegove nenavadnosti, saj je virtualni narod sveta in ne pripada nikomur, je še nadaljeval John Ralston Saul. 146 centrov deluje v 102 državah in šteje na desettisoče članov. O moči PEN-a in o moči besed ter pisateljev govori dejstvo, da je kar 58 penovcev v zaporu.
Udeleženci 45. mednarodnega srečanja PEN so na popoldanski diskusiji razpravljali o vlogi organizacije danes in v prihodnosti. Strinjali so se, da mora PEN razmisliti o svoji notranji organiziranosti in strukturi ter postati eden ključnih promotorjev in zaščitnikov raznolikosti civilizacij in kultur.
"Ključen je boj proti poskusom vsiljevanja civilizacijskih modelov"
Po besedah podpredsednika Slovenskega centra PEN Toneta Peršaka se mora sleherna organizacija, zlasti takšna s tako ambicioznim programom in tako pomembno zgodovino, kot jo ima Mednarodni PEN, nenehno spraševati o svojem programu in strategiji, o svojih ciljih, o svoji vlogi v svetu in o svojem pomenu za svet. Spomnil je na leto 1921, ko si je ob ustanovitvi Mednarodni PEN določil zelo daljnosežne cilje ter naložil zelo težke naloge, zajete v temeljni listini, ki z nekaj dopolnitvami ostaja izhodišče za delovanje do današnjih dni. Poudarek je na tem, da je Mednarodni PEN humanitarna organizacija, ki si prizadeva zlasti za spoštovanje svobode izražanja in za preprečevanje nasilja nad pisatelji, novinarji in mnenjskimi voditelji zaradi njihovih stališč in njihovega dela.
Iz zgodovine PEN-a veje duh evropskega humanizma in razsvetljenstva, do danes pa se je svet radikalno spremenil, je še dodal Peršak. "Globalizacija in neoliberalna ideologija kot zadnja faza evropsko-ameriške civilizacije, katere cilj je bila podreditev vsega planeta, z aktualno krizo doživljata svoj zaton," je poudaril in nadaljeval, da koncept, ki ljudi spreminja v sužnje kapitala in ki zahteva nenehno zviševanje dobičkov tudi na področjih, kot so kultura, znanost, zdravstvo in izobraževanje, ogroža prihodnost človeštva.
Zato je Peršak prepričan, da mora PEN postati eden ključnih promotorjev in zaščitnikov raznolikosti civilizacij in kulture ter hkrati prostor dialoga in medij povezovanja na osnovi medsebojnega priznanja enakosti, bratstva in svobode vseh kultur in civilizacij ter njihovega sožitja. Ključna vloga organizacije je po njegovem mnenju boj proti vsem poskusom vsiljevanja civilizacijskih modelov in spoštovanje svobode mišljenja in čutenja sveta.
"Ni več periferije in središča. So le še centri moči."
Po odprtju srečanja v sredo je dopoldne v Hotelu Park potekala prva okrogla miza na temo Literarno ustvarjanje: Z obrobja v središče. Posvečena je bila spreminjajočim se razmerjem med kulturnimi središči in periferijo v digitalni dobi. Ob tem so izpostavili pomen ustvarjanja, ki je dandanes morda v celoti postavljeno ob rob, in vpliv, ki ga ima na ekonomsko in politično realnost.
"Danes v konglomeratu medijskih in ekonomskih globalnih prepletenosti ni več periferije in središča, so le še centri moči, ki s perfidnimi mehanizmi predstavljajo črto blaginje in revščine in skupaj z medijsko industrijo distribuirajo informacije in določajo, koliko odprtega javnega prostora lahko ima posamezna družba," je opozoril Jani Virk iz slovenskega Pena.

Pisatelji z vseh koncev sveta
Kako se literatura s periferije prebija v središče, je na primeru romske manjšine na Madžarskem pojasnila Elizabeth Csicsery-Ronay, Zeki Ergas pa je govoril o vplivu pisatelja Ngugija wa Thiong'a na jezik in literaturo v Keniji.

Tonko Maroević iz hrvaškega Pena je izpostavil, da ni videti načina, kako ustaviti proces globalizacije, četudi je očitno, kako destruktiven učinek ima.
Srečanje ženskih sekcij
Udeležence srečanja čakajo do sobote še številne razprave. Med večjimi dogodki letošnjega srečanja bo tudi literarni večer nedavno ustanovljene ženske sekcije Slovenskega centra PEN - Mire, na katerem bodo brale članice Mire in članice ženskega odbora mednarodnega Pena. Po vsej Sloveniji bodo tudi literarni večeri udeležencev 45. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

Globalizacija in neoliberalna ideologija kot zadnja faza evropsko ameriške civilizacije, katere cilj je bila podreditev vsega planeta, z aktualno krizo doživljata svoj zaton ... Koncept, ki ljudi spreminja v sužnje kapitala in ki zahteva nenehno zviševanje dobičkov tudi na področjih, kot so kultura, znanost, zdravstvo in izobraževanje, ogroža prihodnost človeštva.

Tone Peršak
O PEN-u danes in v prihodnosti
O PEN-u danes in v prihodnosti