Univerza v Ljubljani (latinsko Universitas Labacensis) je najstarejša in največja univerza v Sloveniji. Med letoma 1979 in 1990 se je denimo imenovala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Foto: RTV SLO
Univerza v Ljubljani (latinsko Universitas Labacensis) je najstarejša in največja univerza v Sloveniji. Med letoma 1979 in 1990 se je denimo imenovala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Foto: RTV SLO

Pomisleki, ki so nekoč odločali o zavrnitvi pobude, namreč da se je univerza nekoč že imenovala po dveh ljudeh, ne vzdržijo: tako Aleksander Karađorđević kot Edvard Kardelj sta bila mrtva že za življenja, Primož Trubar pa je po petsto letih od rojstva še kako živ in naš.

Primož Trubar
Po presoji DSP in PEN je Trubar kot izgnanec doživel velik ugled v tujini in ga še zmeraj uživa, doma pa je ustvaril knjižni jezik in je tako njegov pomen za Slovence neprecenljiv. O tem ne nazadnje govori tudi letošnja izjava predsednika Slovenije Danila Türka, da je Primož Trubar najpomembnejši Slovenec vseh časov. Foto: MMC RTV SLO

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) in Mednarodni center PEN sta na pobudo pesnika Toneta Pavčka rektorici ljubljanske univerze Andreji Kocijančič poslala pismo s predlogom, da bi univerza nosila ime po Primožu Trubarju. Kot piše Pavček, je spomladi, ob začetku Trubarjevega leta, Univerza v Ljubljani odklonila predlog številnih pobudnikov, da bi se preimenovala v Univerzo Primoža Trubarja. Zdaj se jubilejno leto prvega baklonosca slovenske knjige izteka, zato sta DSP in PEN poskusila znova.

Prvi Slovenec za našo prvo univerzo
Utemeljitev predloga je preprosta, so zapisali predlagatelji. "Zagotovo ne le prvi, ampak kar največji Slovenec po duhu in delu je pravo ime za našo prvo univerzo in s Trubarjevo častjo bo več časti pripadlo tudi ljubljanski univerzi. Prvi nas je poimenoval 'Ljubi Slovenci' in nam dal prvi dve knjigi. Drzno misel, da bi se tudi slovenščina brala in pisala kakor drugi jeziki, je uresničil ne le zaradi privrženosti novi veri, ampak ne manj zaradi ljubezni do domovine in svojih rojakov," so zapisali.

V svojem življenju ni bil deležen primernega spoštovanja
"Tako sam kot skupaj s svojimi prijatelji je opravil slovstveno, kulturno in narodnopolitično delo, ki ni preživelo le njih, ampak omogočilo duhovno življenje tudi nam, njegovim potomcem. Ta zasluga, kot triumf zmagoslavja, je zdaj vsesplošna in od večine sprejeta resnica. Kratkotrajno priznanje je Trubar res doživel že za življenja, ko se je iz prvega pregnanstva vrnil v Ljubljano, vendar so ga po tem, ko je izdal svoje najzahtevnejše delo, slovensko Cerkveno ordnungo, ponovno izgnali, knjigo pa prepovedali in precejšen del uničili," piše v pismu, naslovljenem na rektorico ljubljanske univerze.

"Pomisleki, ki so nekoč odločali o zavrnitvi pobude, namreč da se je univerza nekoč že imenovala po dveh ljudeh, ne vzdržijo: tako Aleksander Karađorđević kot Edvard Kardelj sta bila mrtva že za življenja, Primož Trubar pa je po petsto letih od rojstva še kako živ in naš. In tako poimenovanje bi bilo krona letošnjih praznovanj Trubarjevega jubileja," so pobudniki za poimenovanje ljubljanske univerze po Trubarju še zapisali v pismu Kocijančičevi.

Pomisleki, ki so nekoč odločali o zavrnitvi pobude, namreč da se je univerza nekoč že imenovala po dveh ljudeh, ne vzdržijo: tako Aleksander Karađorđević kot Edvard Kardelj sta bila mrtva že za življenja, Primož Trubar pa je po petsto letih od rojstva še kako živ in naš.