Slovenija se je letos te akcije udeležila tudi jubilejno, petindvajsetič, in temu primerno za dneve sprejela pomenljivo temo Praznovanja. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer razpisujejo akcijo ter usklajujejo prireditve udeležencev, so bili letos izjemno zadovoljni, saj se je akcije udeležilo več kot štiristo institucij, muzejev, šol, društev in drugih, kar kaže na doslej najširšo in najbolj bogato izvedbo. Med najstarejšimi "praznovalci" je bila letos kartuzija Žiče s častitljivim jubilejem 850-letnico ustanovitve samostana. Na zavodu so se hkrati spomnili tudi sedemdesetletnice organiziranega varstva kulturne dediščine, iz katerega je izšel današnji Zavod za varstvo kulturne dediščine. Po mnenju generalnega direktorja zavoda Jerneja Hudolina je teh več kot štiristo letošnjih dogodkov izjemen dosežek, po njegovem je kontinuirano četrt stoletja dolgo prirejanje teh dnevov imelo kar nekaj prijetnih posledic, spremenil se je odnos povprečnih ljudi do dediščine in v akcijo se je vključila najširša družba.

Eden izmed pomembnih dosežkov dnevov je tudi, da so se z njimi odprle meje, saj je že lani pri teh sodelovala ena šola iz zamejstva, konkretno iz Doline pri Trstu, letos jih je že šest. Posebno zanimivo je tudi, kako mlade vse bolj priteguje kulturna dediščina, tako so učenci osnovnih šo in dijaki srednjih letos intenzivno raziskovali in predstavili, kako so praznovali ljudje nekoč, zlasti generacije njihovih staršev in starih staršev, ter s temi prikazi v muzejih sprožili veliko zanimanja pri obiskovalcih.
Po skromnih začetkih, ki so jih prispevale večinoma strokovne organizacije s področja varstva dediščine, je akcija prerastla same strokovne okvire, predvsem tudi s temami, kakršna je, denimo, nesnovna dediščina, in danes dosegla obseg, ki si ga pred petindvajsetimi leti niso mogli niti zamisliti.

Z ekipo oddaje Podoba podobe smo obiskali različna mesta in dogodke, s katerimi so zaznamovali letošnje dneve evropske kulturne dediščine v Žičah, Kranju, Škofji Loki, Mariboru in drugod, hkrati pa smo se s prikazom v televizijski dokumentaciji ohranjenih oddaj in prispevkov pridružili tej zanimivi temi "praznovanja", ter predstavili odlomke iz enega najstarejših zapisov etnološke dediščine, dokumentarcu o Borovem gostὔvanju, ki ga je leta 1958 posnel znani slovenski etnolog dr. Boris Kuhar. Hkrati je bil predstavljeno tudi izjemno dragoceno gradivo o dr. Francetu Steletu, našem prvem konservatorju iz leta 1971, ki je bilo sestavni del oddaje Podoba podobe ob Dnevih evropske kulturne dediščine leta 2013, ko je bila glavna tema Sto let v dobro dediščine (oddajo si lahko ogledate v priloženem posnetku).

Iztok Premrov

Obe oddaji Podoba podobe v spodnjih videoposnetkih.