Janeza Boljko lahko štejemo za začetnika slovenskega nadrealističnega kiparstva. Foto Foto: RTV SLO
Janeza Boljko lahko štejemo za začetnika slovenskega nadrealističnega kiparstva. Foto Foto: RTV SLO
Umetnik je Galeriji Božidar Jakac je Boljka daroval preko 250 del. Med drugim tudi tega bika v bronu iz okoli leta 1984.
Umetnik je Galeriji Božidar Jakac daroval več kot 250 del. Med drugim tudi tega bika v bronu iz okoli leta 1984. Foto: Galerija Božidar Jakac
Janez Boljka: Atomska Venera
Janez Boljka: Atomska Venera. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Slovo kiparja Janeza Boljka

Janez Boljka se je rodil leta 1931 v Subotici in se po drugi svetovni vojni s starši preselil v Ljubljano. Študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je zaključil leta 1956. Tri leta pozneje je pri profesorju Karlu Putrihu končal še podiplomski specialistični študij kiparstva, leta 1961 pa pri profesorju Riku Debenjaku specialko za grafiko.
Začetnik nadrealističnega kiparstva pri nas je zgodnja dela ustvarjal v železu, pozneje pa jih odlival v bronu. Njegova plastika krasi več mest, med najbolj znanimi deli sta morda bronasti bivol pri vhodu v ljubljanski živalski vrt in spomenik žrtvam NOB-ja na Žalah, v prestolnici še Jakopičev doprsni kip in reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška in Ivana Cankarja.
Značilno dvoplastnost celote in sklopa posameznih sestavin (pogosto že uporabljenih predmetov) prepoznamo tudi na dekorativnih kipih, kot so Ribničan pred nekdanjo stavbo Smelt, Atomska Venera na dvorišču iste palače, zmaj vodnjaka na Trubarjevi ulici, ribe na vodnjaku v Nazorjevi ulici in spomenik v Lattermanovem drevoredu v Tivoliju. Njegov bronast kip Pieta ima v svoji zbirki tudi papež, Janezu Pavlu II. ga je podarila ljubljanska nadškofija.
Motivi, ki jih je razvijal Janez Boljka, so bile sedeče figure (večja serija teh je nastala predvsem v mali plastiki), oblikoval pa je tudi stoječe figure, zlasti serije slikarjev. Pozneje ga je zanimal živalski svet, kamor sodi prav omenjeni bivol pred živalskim vrtom. Ukvarjal se je tudi z grafiko in v serijah sitotiskov upodabljal sorodne motive kot v kiparstvu.
Po njegovem opusu popeljejo v Kostanjevici na Krki
Od leta 1959 je svoja dela predstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah. Leta 1966 je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, 'veliko' Prešernovo nagrado za celoten opus pa je prejel leta 1988. Od leta 1994 njegovo delo - gre za 92 plastik, slik in grafik - predstavljajo na stalni razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Druga stalna zbirka njegovih del je v Arboretumu Voljčji Potok.
Janez Boljka je bil nečak Mihe Maleša, slikarstvu pa se je zapisal tudi njegov sin Miha.

Slovo kiparja Janeza Boljka