Krik velja za doslej najdražje prodano umetniško delo: lani so ga prodali za 119,9 milijona dolarjev. Foto: EPA
Krik velja za doslej najdražje prodano umetniško delo: lani so ga prodali za 119,9 milijona dolarjev. Foto: EPA
Christie's je ena najbolj priznanih dražbenih hiš na svetu. Foto: EPA
Bodo milijonski nakupi umetnin iz domačega naslonjača v prihodnje prej pravilo kot izjema? Foto: EPA

Pred kratkim je v umetniških krogih v Veliki Britaniji veliko prahu dvignila novica, da je princesa Eugenie, vnukinja britanske kraljice Elizabete II., sprejela službo v spletni dražbeni hiši Paddle8, poroča britanski BBC. Slednja se ukvarja s prodajo umetniških del prek spleta. Pred kratkim je podjetje za svoje delovanje prejelo finančno injekcijo šest milijonov dolarjev, ki so jih prispevali različni investitorji, med njimi tudi veliki imeni sveta umetnosti Damien Hirst in Jay Jopling, ki je lastnica vodilne galerije White Cube.

Omenjeno podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred komaj dvema letoma, je le eno v vrsti start up podjetij, ki se borijo za svoj delež zaslužka na trgu spletne prodaje umetnin. Po oceni Chrisa Vrooma, ustanovitelja še enega podobnega podjetja Artspace, naj bi bil ta trg "težek" kar dve milijardi dolarjev.

Številni igralci na novo odprtem "bojišču" si prizadevajo tudi za ugledne kliente, saj to zvišuje njihov rating. Artsy.net se tako ponaša, da sta med njenimi strankami Wendy Deng, kmalu nekdanja žena medijskega magnata Ruperta Murdocha, in Daša Žukova, partnerica ruskega milijarderja romana Abramoviča. Artsy je bil ustanovljen leta 2008, danes pa se ponaša s 150.000 registriranimi uporabniki in 12 milijoni dolarjev investiranega kapitala. Za občutek, kako hitro se spreminja trgovina: Artspace je 13 milijonov dolarjev zbral zgolj v dveh letih, pred kratkim pa za svojo umetniško direktorico imenoval milijardersko naslednico in zbiralko Mario Baibakovo.

Omenjene spletne strani niso le kraj izmenjave del, temveč tudi platforma za učenje o umetniških delih, izmenjavo mnenj, kuratorskih ocen in izborov ter splošnih člankov o umetnosti.

Krik lani prodali za skoraj 120 milijonov dolarjev
Najdražja umetnina, ki je bila prodana prek spleta, je bila 10 milijonov dolarjev vredna slika ameriškega umetnika Edwarda Hopperja. Prodali so jo lani novembra v New Yorku v dražbeni hiši Christie's. Za primerjavo: najdražje prodano delo na javni dražbi v letu 2012 je bil Krik Edvarda Muncha, ki so ga prodali za kar 119,9 milijona dolarjev.

Deset najdražje prodanih del na javnih dražbah v letu 2012
Edvard Munch
- Krik, 119,9 milijona dolarjev
Mark Rothko - Orange, Red, Yellow, 87 milijonov dolarjev
Mark Rothko - No.1 (Royal Red and Blue), 75,1 milijona dolarjev
Rafael - Glava mladega apostola, 47,8 milijona dolarjev
Roy Lichtenstein - Sleeping Girl, 44,9 milijona dolarjev
Francis Bacon - Figure Reflected in a Mirror, 44,9 milijona dolarjev
Claude Monet - Lokvanji (Water Lillies), 43,8 milijona dolarjev
Andy Warhol - Statue of Liberty, 43,7 milijona dolarjev
Franz Kline - Untitled, 40,4 milijona dolarjev
Andy Warhol - Dvojni Elvis (Double Elvis), 37 milijonov dolarjev

Nekatere spletne strani že služijo lepe denarce
Spletne strani sicer umetnine prodajajo na različne načine. Nekatere, kot je prej omenjeni Artsy, v umetniške galerije prek spleta "odpelje" morebitne kupce, prihodek pa dobi od provizije ob prodaji. Pri tem seveda pričakujejo, da bodo njihove stranke poštene in bodo "priznale" vse nakupe. Artspace na drugi strani ima drugačen sistem delovanja, ki temelji na neposredni trgovini: kupec na njihovi spletni strani klikne na fotografijo dela in jo lahko takoj kupi. Paddle8 deluje po sistemu dražbe: kupci dejansko prek spleta dražijo posamezna dela, ki jih predtem za prodajo izbere Paddle8. Najprodornejše strani že služijo denarce, številne pa so za zdaj še v fazi pridobivanja večje prepoznavnosti.

Kaj se na drugi strani dogaja z uveljavljenimi prodajalci umetnin, ko sta dražbeni hiši Christie's in Sotheby's? Prva izvaja agresivno promocijo spletnih dražb. Lani je njihova spletna dražba del Andyja Warhola, od majic do fotografij, navrgla skoraj 2,3 milijona dolarjev. Nobena izmed omenjenih dražbenih hiš ne želi predstaviti natančnih podatkov, kolikšen delež prodaje predstavlja spletna prodaja, a po oceni podjetja Heritage Auctions, ki je specializirano za prodajo kovancev, nakita in orožja, je njen delež že 85-odstoten.

Klik ali človeški stik?
Kaj se bo zgodilo v prihodnje, je težko oceniti. Ustanovitelji spletnih podjetij za prodajo umetnin so seveda prepričani, da se bo slej ko prej večina prodaje preselila na splet. A spet drugi so prepričani, da bodo najprestižnejša in najdražja dela še vedno prodana na klasičen način ter da bo prodor splet na tem področju trajal veliko dlje. V skladu s tem ni presenetljivo, da se recimo Paddle8 osredotoča na prodajo del, ki stanejo manj kot 100.000 dolarjev, povprečna cena njihovega prodanega izdelka pa je trenutno 10.000 dolarjev. V Artspaceu ocenjujejo, da je prek spleta optimalna prodaja del, ocenjenih med 25.000 in 30.000 dolarjev, nad to številko pa je potrebna "človeška mediacija", kar pomeni, da je treba delo videti v živo. To je seveda glavna pomanjkljivost spletne prodaje, kupci se namreč bojijo, da bodo kupili mačka v žaklju.

Drage umetnine gredo z roko v roki z dragim življenjskim slogom
Nasprotniki spletne prodaje poudarjajo še en vidik. Kupovanje umetnin pritiče določenemu življenjskemu slogu. In ta seveda vključuje veliko denarja in življenje na veliki nogi. Številni kupci se udeležujejo dražb tudi zato, da so "videni", drugi uživajo v sodelovanju z izvedenci za umetniška dela, tretje privlači adrenalin, ki prežema zbrane na dražbi, četrte bučne zabave, ki po navadi sledijo dražbam. In težko je pričakovati, da se bodo temu odpovedali v zameno za preprost, a "neviden" klik, čeprav iz izjemno dragega in udobnega domačega naslanjača.

Po oceni Chrisa Vrooma naj bi se v prihodnjih od 10 do 12 letih odstotek tistih, ki imajo veliko pod palcem, ki bodo presedlali na splet, dvignil na od 15 do 20 odstotkov, s tem pa se bo "teža" trga spletne prodaje dvignila na od 10 do 15 milijard dolarjev.

Povzeto po BBC-ju.