



Vaša ocena: 



Ocena 4,0 od 24 glasov
Ocenite to novico!
| 160. obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna obhajamo kot priklon pomladi, v znamenju Orfejevega ponovnega rojstva iz objema smrti in pozabe; s slovesno podelitvijo najvišjih nacionalnih nagrad izjemnim umetniškim ustvarjalcem vijemo lovorov venec lepoti in pojemo hvalnico življenju. | ||
| Iz Prešernovega sklada | ||
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so podelili Prešernovo nagrado Štefki Drolc in Zmagu Jeraju. Podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada.
Največje slovensko priznanje s področja kulture je šlo v roke igralke Štefanije Ane Drolc in slikarja Zmaga Jeraja, ki sta bila tudi slavnostna govornika prireditve, poimenovane Daritev pomladi. Letos so bila imena vseh nagrajencev v nasprotju s prejšnjimi leti, ko sta bili imeni glavnih nagrajencev znani že vnaprej, razglašena šele na prireditvi sami.
|
Več o obeh dobitnikih Prešernove nagrade preberite tukaj. |
Nagrajenci Prešernovega sklada
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli; sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič (za upodobitev Michaele v operi Carmen, Nedde v operi Pagliacci, Fiordilligi v Cosi fan tutte in Margarete v Faustu ter za izjemno interpretacijo v Mahlerjevih Simfoniji št. 2 in Simfoniji št. 4), skladatelj Nenad Firšt (za Concertino za flavto, saksofon in orkester, Koncert za dva saksofona in godala, V tistem trenutku postanka za komorni ansambel, Čarobno goro za simfonični orkester, Pisma za violino in komorni orkester ter Odeon za komorni orkester), igralec Marko Mandič (za vloge Poliba v Svetinovem Ojdipu v Korintu, Osvalda v Ibsenovih Strahovih, dr. Strnena v Cankarjevih Romantičnih dušah, grofa Strahlskega v Kleistovi Katici iz Heilbronna in Baltazarja v Hiengovem Osvajalcu), kipar Tobias Putrih (za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu, in za pregledno razstavo 1999–2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku), pisatelj Goran Vojnović (za roman Čefurji raus!) ter scenarist in režiser Miran Zupanič (za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička).
Namesto Putriha, ki je bil zadržan zaradi postavljanja razstave v Bostonu, je nagrado zanj prevzela njegova mama Špela Smerdu. Vsi preostali nagrajenci so po nagrado prišli sami.
Program v duhu pomladi
Goste je slavnostno nagovoril predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, ki so mu sledile podeliteve nagrad.
Tudi letos so nagrajence dobre pol ure pred začetkom proslave v dvorani Lili Novy, poleg Jaroslava Skrušnyja, sprejeli predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavle Gantar, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik in ministrica za kulturo Majda Širca.
Z novim odborom do novosti
Novost letošnje podelitve pa je razglasitev prejemnikov Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada šele na sami slovesnosti. Spremembo je prinesel novi upravni odbor Prešernovega sklada, ki je bil za štiri leta imenovan julija lani. Kot je povedal Skrušny, se imena ob objavi 3. decembra porazgubijo v potrošniški pandemoniji navad in se izgubijo v decembrskem času, zato so se na skladu odločil, da bodo imena objavili 7. 2. in tako dan posvetili le njim.
Po prenosu portreti nagrajencev
Kot vsako leto je slovesno podelitev naših najuglednejših kulturnih nagrad na 1. programu prenašala TV Slovenija, ki je v duhu Prešernovih nagrad nadaljevala tudi program po podelitvi, ko je bila na ogled oddaja s portreti vseh letošnjih Prešernovih nagrajencev, obeh prejemnikov Prešernove nagrade in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi TV Slovenija.
L. Š.
8. februar 2009 ob 16:48
Mama Tobiasa Putriha je kiparka Mojca Smerdu.
8. februar 2009 ob 15:21
8. februar 2009 ob 13:03
8. februar 2009 ob 11:14
Norčevanje iz vsega, primitivno obmetavanje s tortami, primitivizem 1a.
Je bil na proslavi enkrat omenjen Prešern? Je imela proslava kako vezo z njim?
Kljub govoru o krizi, se lahko zajebavamo s torto, polivamo šampanjec ipd...
Z novo oblastjo prihajajo na spored kvazi alter prroslave, ki smešijo tisto, kar naj bi praznovali...
se čist strinjam s tabo jan24sun......
8. februar 2009 ob 11:02
Verjetno je bila scenografija kopija necesa videnega v tujini, ampak je bilo prav fino!
Lahko bi napisali se, kdo je scenarist.
To je bila tudi odlicna priloznost za precenitev levakarsko/desnakarskega razpona inteligence in obcutka za estetiko.
Neprimerljivo!
8. februar 2009 ob 10:48
glede nato, da predstave nista gledala ne moreta soditi o njeni kvaliteti. Bila je namreč odlična povezana s Prešernom. Samo gledat je bilo treba, poslušat, in razumet. To pa seveda ni za vsakega.
8. februar 2009 ob 08:18
Norčevanje iz vsega, primitivno obmetavanje s tortami, primitivizem 1a.
Je bil na proslavi enkrat omenjen Prešern? Je imela proslava kako vezo z njim?
Kljub govoru o krizi, se lahko zajebavamo s torto, polivamo šampanjec ipd...
Z novo oblastjo prihajajo na spored kvazi alter prroslave, ki smešijo tisto, kar naj bi praznovali...
8. februar 2009 ob 03:26
7. februar 2009 ob 22:37
7. februar 2009 ob 22:16
7. februar 2009 ob 21:49
7. februar 2009 ob 21:37
Čestitam za nagrado sklada!
7. februar 2009 ob 21:36
V članku pa pogrešam ime pevke - že cel večer se sprašujem, kdo je.
7. februar 2009 ob 21:31