Alamut je prvo delo, ki ga obravnavajo letošnji maturanti ... Foto: false
Alamut je prvo delo, ki ga obravnavajo letošnji maturanti ... Foto: false
Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, je dogajanje pa postavlja 632 let po tem.
... drugo pa je Krasni novi svet. Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, je dogajanje pa postavlja 632 let po tem Foto: Mladinska knjiga

Razlagalni in razpravljalni esej
V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi. Pri interpretativnem oz. razlagalnem eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar: "Interpretativni esej je bolj namenjen tistim dijakom, ki imajo več prirojenega občutka za književnost, ki so sposobni neke poglobljene interpretacije, ki v literarnem delu res sami samostojno nekaj vidijo in opazijo – ponuja možnost večje svobode in svobodne interpretacije v skladu z navodili." Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovorka. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: "Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo."

Človek v kolesju sistema
Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezna romana pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja. Obema knjigama so v aprilu na Prvem posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa govorili o značilnostih obeh vrst eseja in izvedeli, kako se esej ocenjuje, dali nasvete za pisanje, odgovorili na konkretna vprašanja mladih in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Profesorica Irena Velikonja Kolar pravi: "Romana sta si podobna, v totalitarni ureditvi in v njenem okviru lahko lepo primerjamo odnos do žensk, odnos do svobode, srečo v obeh sistemih, možnost prijateljstva, razvoj mladeniča znotraj sistema, usodnost sistema, manipulacijo – ko gremo v globino, sta si oba svetova presenetljivo podobna in sta oba zelo aktualna tudi danes."

Kako se ocenjuje esej?
Predmetni izpitni katalog določa, da se pri eseju ocenjujejo 1.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme s pripovedovanjem, opisovanjem in označevanjem (20–30 odstotkov ocene eseja), 2.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z vzročno-posledičnim razvijanjem, dokazovanjem trditev in razlaganjem ter s posploševanjem primerjalnih ugotovitev (50–60 odstotkov) ter 3.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z razlaganjem in utemeljevanjem vrednostnih meril (20–30 odstotkov ocene eseja).

Vsebina in jezik
Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini - pri tem se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi - ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Razlik pri ocenjevanju med obema esejema ni, naša sogovorka, članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino, dodaja, da je jezikovnega znanja žal vse manj: "Dijaki največ točk znotraj jezika izgubljajo pri jezikovni pravilnosti – dejstvo je, da če so maturanti slabše pismeni in delajo osnovne pravopisne napake, ne postavljajo ločil, uporabljajo napačne sklone, se te točke zelo hitro izgubijo. Pri vsebini pa se točke odbijajo zaradi ne dovolj natančnega branja navodil, dijaki zgrešijo bistvo postavke. Ko je treba primerjati, je treba primerjati. Ni dovolj, da samo opišejo. In če ne primerjajo, ampak samo nekaj predstavijo, izgubijo polovico točk. Vsaka beseda šteje, zato kandidatom svetujem, da razčlenijo navodila, ki jih imajo pred sabo, da dobro premislijo, kaj od njih navodila pričakujejo, in se ne zaletijo v pisanje."

Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: "Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem."

Prihajajoči prvomajski prazniki bodo za večino maturantov delovni – želimo jim, da na dan eseja zberejo svoje misli, se osredotočijo na pisanje in odpišejo dobro in uspešno.

O Alamutu in Krasnem novem svetu so na Prvem programu Radia Slovenija mladi in profesorica slovenščine govorili v oddajah Gymnasium 5. in 19. aprila, 26. aprila pa so v Studiu ob 17h primerjali obe deli in dali konkretne napotke za pisanje eseja. Oddaji lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik, 1. program Radia Slovenija