Vklesane podobe so prvič odkrili in dokumentirali v devetdesetih letih 19. stoletja, a nato nanje vse do leta 2008 bolj ali manj pozabili. Neznani umetnik je nekje med letoma 3200 in 3100 pr. n. š. upodobil kronano postavo, ki je videti, kot da potuje v spremstvu ceremonialne procesije na srpasto ukrivljenih ladjah. Lahko bi šlo za ekspedicijo, ki je po deželi pobirala davke.

Motivika (s pomočjo katere so risbo tudi datirali) kaže na čas, ko je Egipt prehajal v dinastični režim faraonov, povzema decembrska številka revije Antiquity. "V tem času smo priča koncu prazgodovine in začetku zgodovine," je ocenila raziskovalka z univerze Yale (in vodja izkopavanj) Maria Gatto.

Večkrat "izgubljeno" najdišče
Najzgodnejšo upodobitev faraona je v 19. stoletju v vasi Nag el Hamdulab prvi odkril arheolog Archibald Sayce, a od njegovih raziskav ni ohranjenega nič razen ilustracije, objavljene v njegovi knjigi. Na arheološko najdišče je nato zgodovina očitno pozabila vse do šestdesetih let 20. stoletja, ko je egiptovski arheolog Labib Habachi vse skupaj fotografiral - a svojih najdb nato nikoli ni objavil. Njegove fotografije so ostale pokopane v arhivih vse do leta 2008, ko je na lokacijo prispela Gattova, na lovu za najdiščem, za katerega je marsikdo verjel, da je bilo medtem že uničeno.

Nekaj vklesanih podob so v tem času sicer res uničili vandali, toda nova arheološka ekipa je v naravnem amfiteatru zahodno od Nag el Hamdulaba našla celo vrsto kamnov z vklesanimi podobami. Ko so jih primerjali s Habachijevimi, so ugotovili, da gre za iste primerke. Na celotnem področju je posejanih sedem risb; med njimi je več prizorov čolnov, okrog katerih stojijo zaporniki.

Sokol in bik pričata o modri krvi
Največja je slika petih plovil; na največjem med njimi stoji faraon z belo krono, suženj s pahljačo in dva nosača. Simbola sokola in bika na ladji simbolizirata kraljevski status. S tem se skladajo tudi štirje možje z vrvmi, ki stojijo ob čolnu; verjetno ga vlečejo po Nilu. Spremljevalni hieroglifi prizor označujejo za "navtično spremstvo", kar je najbrž navezava na boga Horusa. V teh Horusu posvečenih ekspedicijah po Nilu je faraon pobiral davke in tako še utrjeval svojo moč.

Brez piva ni šlo
Na drugih risbah lahko vidimo pastirje in pse s čredo govedi, pa tudi gručo drugačnih živali, med katerimi sta vsaj dva mitološka polleva, pa tudi noji, kozorogi in biki. Spet tretja risba prikazuje varjenje in pitje piva, kar je najbrž simboliziralo kak festival.

Kdo je bil Narmer?
Če so podobe v resnici nastale med letoma 3200 in 3100 pr. n. š., je bilo to v času vladanja faraona Narmerja - prvega vladarja, ki je združil Zgornji in Spodnji Egipt. Iz simbolov moči in oblasti se da sklepati, da so nastale v prvem obdobju Narmerjeve vladavine, torej še preden se je zgodila združitev. Zdi se, da je bila Narmerjeva prioriteta umiritev situacije na jugu in obvladovanje juga, nato pa se je premaknil na sever in postavil temelje prve dinastije.