"Prepoved potovanja" so Italijani tako med drugim izdali za dela Caravaggia in Antonella da Messine, dragoceno zbirko helenistične srebrnine, ki jo je Metropolitanski muzej Italiji vrnil šele leta 2010 (t. i. morgantinsko srebro), in starogrški kip.

"In kaj so Rimljani kdaj naredili za nas?"
Nova politika, ki so jo začeli izvajati že junija, je posledica vse večje zaskrbljenosti lokalnih oblasti, češ da so sicilijanske umetnine prevečkrat "zdoma", medtem ko domači muzeji samevajo prazni in neobiskani. V odloku so tako zapisali, da posoje tujim muzejem "Siciliji niso koristile" in niso "bile izvedene pod pogojem vzajemnosti z institucijami, ki smo jim posojali, saj so v zameno ponujale manj vredna in manj znana dela".
Sicilijanski muzeji se spopadajo z globoko finančno krizo, opozarja Sergio Gelardi, direktor sicilijanske kulturne administracije. Če bodo doma obdržali več umetnin, bodo morda pritegnili več turistov, je njihova logika. (Je pa res, da jim mora vsak muzej za izposojo plačati znatno vsoto, ki se določa v odstotkih od zavarovalnine umetnine.)

Italija tako, Sicilija drugače
Ker ima sicilijanska regionalna oblast znotraj italijanskih meja precejšnjo avtonomijo, imajo bolj ali manj proste roke tudi pri krojenju lastne kulturne politike, njihova nova vodila so tako v nasprotju z italijansko kulturno politiko, ki se v zadnjih letih kvečjemu rahlja in postaja vse bolj liberalna. Obenem so tudi v nasprotju z restitucijskim dogovorom, ki ga je Metropolitanski muzej leta 2006 sklenil z Italijo: iz New Yorka so v Italijo vrnili 21 "spornih" umetnin, v zameno pa na posodo dobili "več del z enako zgodovinsko ali umetniško vrednostjo".