Zgodovinarji so vedeli, da je Mary Vetsera svoji družini pred smrtjo napisala pisma, a je doslej veljalo, da so bila po smrti njene matere uničena. Foto: EPA
Zgodovinarji so vedeli, da je Mary Vetsera svoji družini pred smrtjo napisala pisma, a je doslej veljalo, da so bila po smrti njene matere uničena. Foto: EPA
Mary Vetsera
Zaljubljena Mary Vetsera je očitno verjela, da bi lahko bila resna grožnja Rudolphovi ženi Stephanie, morda celo toliko, da bi jo nadomestila in prevzela njen naslov. Očitno pa ni vedela, da je njen ljubi sočasno imel tudi resno razmerje še s tretjo žensko, igralko Mizzi Kaspar. Foto: EPA
Uradna zaročna fotografija avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolpha in njegove poznejše žene, belgijske princese Stephanie, iz leta 1881. Foto: Wikipedia

Avstrijska narodna knjižnica (ONB) se je javno pohvalila s "senzacionalnim" odkritjem, kot so ga opisali sami. Med praznjenjem arhivov so uslužbenci neke zasebne avstrijske banke namreč naleteli na dragocene dokumente, ki so tam pozabljeni ležali že od leta 1926.

"Ne vemo, kdo je leta 1926 v banki odložil v usnje vezano mapo, v kateri je bilo več osebnih dokumentov, pisem in fotografij družine Vetsera," priznavajo Avstrijci. Med papirji je bilo tudi več poslovilnih pisem slavne Mary Vetsera.

"Draga mati, / Prosim, odpustite mi moje dejanje / nisem se mogla upreti ljubezni / Po dogovoru z Njim bi rada, da sva skupaj pokopana na pokopališču Alland / in v smrti sem srečnejša kot v življenju," je Marie Alexandrine Freiin von Vetsera, ki so jo v anglofilski maniri klicali Mary, zapisala v sporočilu svoji materi Helen.

V knjižnici upajo, da nam bo pismo pomagalo ugotoviti kaj več o "eni največjih romanc v zgodovini človeštva", ki je v zadnjih stotih letih navdihnila filme, romane, balete in gledališke predstave.

Mayerlinški incident
Trupli baronice Mary Vetsera, ki bi jo še mesec dni ločil od njenega 18. rojstnega dneva, in 30-letnega prestolonaslednika Rudolfa so januarja 1889 našli v lovski koči v gozdu blizu mesta Mayerling v Avstriji. Natančne okoliščine njunega samomorilskega pakta, ki je šel v zgodovino kot "mayerlinški incident", še danes niso pojasnjene. Zgodovinarji sklepajo, da je princ najprej ustrelil svojo ljubimko in nato sodil še sebi. (Čeprav obstajajo seveda tudi teorije, da sta bila umorjena in da je bila ona v času smrti že noseča.)

Neizogibni škandal
Smrt ljubimcev je že takrat prišla na naslovnice časnikov po vsem svetu in bila povod za neskončne špekulacije. Zaradi škandala, ki je izbruhnil, uradne preiskave sploh ni bilo (oziroma je nanjo močno vplivala monarhija), Mary pa je bila na skrivaj pokopana na pokopališču v Heiligenkreuzu, seveda ne ob svojem izbrancu. Za Rudolfa so po smrti razglasili, da je bil v "duševno nestabilnem stanju", da so ga lahko kljub samomoru krščansko pokopali.

Zaslepljena najstnica?
Za uradni razlog smrti danes velja zahteva Franca Jožefa, naj sin svojo zunajzakonsko zvezo konča. Zaljubljena Mary Vetsera je očitno verjela, da bi bila lahko resna grožnja Rudolfovi ženi Stephanie, morda celo toliko, da bi jo nadomestila in prevzela njen naslov. Očitno pa ni vedela, da je njen ljubi hkrati imel tudi resno razmerje še s tretjo žensko, igralko Mizzi Kaspar. Menda je princ le kak mesec dni prej podoben pakt ponudil 24-letni Mizzi, ki je vse skupaj vzela za neslano šalo in ga zavrnila. Mary je bila tako šele njegova druga izbira na lovu za družico v smrti, a ona njegove "ponudbe" očitno ni razumela kot dejanje nesrečnega moža, ki ni hotel umreti sam.

Če odštejemo pismo, ki ga je Rudolf pustil za svojo ženo, Stephanie, je doslej veljalo, da se ni ohranil noben dokument, neposredno povezan s tragedijo. "Sklepali smo, da so bila pisma uničena po materini smrti," so potrdili v ONB-ju.

Kmalu tudi na ogled javnosti
Strokovno analizo dokumentov - med njimi sta tudi Maryjin rojstni list in potrdilo o smrti - bodo forenziki opravili še v avgustu. Pisma, ki so bila naslovljena na baroničino mamo, na sestro in na brata, so bila shranjena v zaprti kuverti, ki je bila zalepljena še s prestolonaslednikovim pečatom.

Zgodovinske dokumente bodo v knjižnici za javnost razstavili v letu 2016, ko se bodo poklonili stoletnici smrti cesarja Franca Jožefa.