Glavnino del zanj naj bi opravili prihodnje leto, letos pa naj bi pripravili vse potrebno za uresničitev dobrih 600.000 tisoč evrov vredne naložbe, za katero ima občina že zagotovljenega polovico denarja.

Po besedah župana občine Šentrupert in arhitekta Ruperta Goleta ima občina polovico denarja zagotovljenega iz evropskih nepovratnih sredstev, preostanek pa bo iz različnih virov, tudi s pomočjo domačih in evropskih razpisov, zagotovila sama.

Kot je dejal, želijo park, ki bi postal glavna turistična zanimivost Mirnske doline, vpisati med Unescovo stavbno dediščino, vse pa se je začelo, ko so reševali in rešili Simončičev toplar na Bistrici, edini spomenik državnega pomena med kozolci.

Občina je omenjeni toplar, delo mojstra Janka Gregorčiča, po domače Miklavžinovega Janka, odkupila od tamkajšnjega turističnega društva, kot prvega pa ga bodo prestavili v novi park v južnem delu Šentruperta, kjer mu bodo, tako Gole, namenili posebno pozornost.

Sprva naj bi v park vključili od deset do petnajst kozolcev in morda njihovo število sčasoma povečali, z njimi pa bi ponudili streho tudi obiskovalcem različnih prireditev s pridihom etnologije, pojasnjuje Gole.

Župan: "Park kozolcev je nujen"
Kot je opozoril, je park kozolcev nujen, saj ta slovenska in svetovna arhitekturna posebnost pospešeno propada, park pa priložnost za njihovo rešitev ponuja v okolju Mirnske doline, kjer po njegovi oceni stojijo najlepši in najbogatejši slovenski toplarji.

V parku bi ponudili tudi različne izobraževalne programe na temo priprave in obdelave lesa, s čimer bi nastal obrtniški center znanja in obdelave lesa, da bi nastajajočemu parku dodali strokovno podporo, pa je občina predlagala ustanovitev strokovnega sveta.

V ta svet, ki se naj bi v kratkem sestal in določil smernice razvoja parka, so povabili ugledna slovenska imena s področja etnologije, arhitekture in lesarstva, član sveta pa bo tudi domači župan Gole, so še sporočili iz Šentruperta.