Tako je sloviti Čajkovski postal prvi gostujoči dirigent te danes prav tako slovite koncertne dvorane v New Yorku. Za vstopnico je bilo treba takrat odšteti en dolar za parter, na tribunah ob robu pa je bilo mogoče koncerte spremljati že za 25 centov.

V prvi vrsti je na prvi večer sedel častni gost Andrew Carnegie (1835-1919), jeklarski mogotec, ki je za gradnjo te dvorane z 2.804 sedeži daroval okoli milijon dolarjev. "Music Hall founded by Andrew Carnegie" (slo. Music Hall, ki jo je ustanovil Andrew Carnegie) se še danes glasi napis, ki se pne čez njeno markizo. Najbolj prepoznavni znak pa je njen 60-nadstropni nebotičnik, ki se pri širini zgolj 15 metrov dviga kar 231 metrov visoko.

"Prestala je preizkus"
Po prvem koncertu so v New York Timesu zapisali: "Prestala je preizkus." Sam Carnegie pa je napovedoval pomembno prihodnost svoje nove stvaritve: "Verjetno je, da se bo ta dvorana povezala z zgodovino naše države." In ni se motil.

Stoletje in četrt po odprtju Carnegie Halla velja za eno najpomembnejših in akustično najboljših dvoran na svetu. Kot počastitev tega jubileja je organiziran galakoncert, naročili pa so tudi simbolično 125 novih glasbenih del, ki so jih zložili skladatelji z vsega sveta, poroča DPA.

Čeprav je glasba v Carnegie Hallu na prvem mestu, je že od vsega začetka veljalo, da naj bo to večnamenska dvorana. Tako so v njej imeli svoje govore med drugim tudi Albert Einstein, Winston Churchill ali Mark Twain, danes pa v njej organizirajo na primer tudi maturantske plese.

Med Newyorčani pa obstaja tudi znana anekdota, da je nekoč neki mimoidoči slavnega violinista Jascho Heifetza na Manhattnu vprašal, kako naj pride do Carnegie Halla. Ta pa mu je odvrnil: "Z vajo."

Iz dirigentovih ust v mogotčeva ušesa
Ideja za to koncertno dvorano je pravzaprav prišla od v Nemčiji rojenega dirigenta Walterja Damroscha (1862-1950). Ta je na čezatlantski ladji spoznal Carnegieja, ki je bil takrat ravno na poročnem potovanju, in sicer je z ženo potoval na Škotsko, v svojo domovino. Damroschu je premožnega Carnegieja uspelo prepričati, da zgradi ta objekt, in ker je ta prijateljeval z izumiteljem Thomasom Edisonom, je to postala ena prvih stavb z električno razsvetljavo v New Yorku. Ne samo to, imela je tudi klimatsko napravo - z ledom pod odrom in ventilatorji.

Burno stoletje in četrt
Vendar pa je bila v začetnem obdobju njena okolica precej zapuščena in nezanimiva, tako da so se pravzaprav šele sčasoma zvrstile nove stavbe okoli nje. V 50. letih preteklega stoletja je bila celo pred tem, vendar jo je rešilo mesto, ki jo je kupilo in jo od takrat oddaja upravnikom - za simbolično vsoto enega dolarja na leto.

V naslednjih nekaj desetletjih bilo finančno stanje Carnegie Halla tako slabo, da so dele stavbe spremenili v prodajne prostore in stanovanja. Nekaj časa je tako tukaj prebival tudi Marlon Brando. Okoli nje so s časom zrasli tudi najvišji nebotičniki v mestu in 57. ulica, na kateri stoji, danes velja za ulico milijarderjev.

Poleg zvezdniških imen klasične glasbe, kot so Leonard Bernstein, Maria Callas, Enrico Caruso, Vladimir Horowitz, Gustav Mahler, Sergej Rahmaninov ali Arthur Rubinstein, so v njej nastopali med drugim tudi Duke Ellington, Ray Charles, Judy Garland, Harry Belafonte, Bob Dylan, Ike & Tina Turner, Nina Simone, Shirley Bassey, Edith Piaf, Pete Seeger, pa tudi zasedbe Beatles, Led Zeppelin ali Beach Boys. S 17 zaporednimi koncerti pa Liza Minnelli ostaja tamkajšnja rekorderka.