Metzger, ki je s svojimi deli ves čas razdvajal umetniško občinstvo, včasih navdušil, včasih pa razjaril, je zaznamoval tudi številne mlajše generacije umetnikov, piše Guardian. Njegovo sporočilo je na plodna tla naletelo pri njegovem študentu, Petu Townshendu iz skupine The Who, ki je Metzgerjevo teorije v prakso pretvoril z razbijanjem kitar na odru.

Metzger se je rodil leta 1926 v Nürnbergu poljsko-judovskim staršem, leta 1939 je skupaj z bratom kot begunec prišel v Veliko Britanijo, večina njegovih drugih sorodnikov, tudi starši, pa holokavsta ni preživela. Umetnost je študiral v Cambridgeu, Londonu, Antwerpnu in Oxfordu, do konca 50. let je bil že globoko predan protikapitalističnemu in protipotrošniškemu gibanju, bojeval se je tudi za jedrsko razorožitev.

Umetnina pristala v smeteh
Prav politični aktivizem ga je navdahnil za avtodestruktivni umetniški manifest iz leta 1959, ki ga je opisal kot "obupan poskus subverzivnega političnega orožja v zadnjem hipu, napad na kapitalistični sistem in napad na trgovce z umetninami in zbiratelje, ki manipulirajo z moderno umetnostjo za dobiček".

Njegove umetnosti, pišejo pri Guardianu, pogosto ni bilo lahko razumeti, leta 2004, ko so v galeriji Tate na ogled postavili njegovo rekonstrukcijo prvega javnega prikaza avtodestruktivne umetnosti, je bila del instalacije tudi vrečka za smeti, ki jo je čistilec galerije po pomoti vrgel v smeti, Metzger pa je potem izjavil, da je njegova umetnina, v izvirniku naslovljena Recreation of First Public Demonstration of Auto-Destructive Art, uničena.

Metzgerjeva filozofija je imela korenine v njegovem otroštvu, zaznamovanem z vojno: "Ko sem videl naciste korakati, sem videl ljudi, podobne strojem, in moč nacistične države. Avtodestruktivna umetnost ima opraviti z zavračanjem te moči."

Umetnik je delal tudi v visoki starosti. V Tate Modern je trenutno na ogled njegovo delo Liquid Crystal Environment iz 1965, ki ga je "osvežil" leta 2005.