Mitja Šipek, rojen 5. septembra 1926 v Šentanelu, je po končani klasični gimnaziji v Mariboru doštudiral metalurgijo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Kot diplomirani inženir se je zaposlil v Železarni Ravne in postal priznan strokovnjak - specialist za ultrazvok.

Močan pečat je pustil tudi v kulturi. Po navedbah Koroškega biografskega leksikona je bil na glasbenem področju dejaven kot zborovodja, na gledališkem kot igralec in režiser, na literarnem kot pesnik, prozaist, pisec dramskih tekstov in narečnih popevkarskih besedil.

Leta 1988 je objavil pesniško zbirko Oporoka, leta 1979 pa prozno delo Šentanel, moje življenje. Igral je v filmu Karpa Godine Splav meduze, več kot tisočkrat nastopil v svoji monodrami Svetneči Gašper po predlogi Prežihovega Voranca ter celih 48 let vodil zbor Šentanelski pavri.

Njegovi napori niso ostali spregledani
Za svoje delo je med drugim prejel Severjevo nagrado, Linhartovo priznanje ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. "Pesmi Mitje Šipka niso zavezane samo minulosti, čeprav naslov namiguje na kritično presojanje življenja in dela odhajajočih, pač pa tudi prihodnosti, saj so lahko razumljene tudi kot obvezujoča dediščina prihajajočim," je zapisano v Koroškem biografskem leksikonu.

Marca letos se je poslovila tudi njegova hči, novinarka in urednica Špela Šipek.