Direktiva, ki je bila sprejeta leta 1993, sicer ni zavezujoča za nazaj, pa vendar dopušča možnost pogajanj tudi za pretekla obdobja, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič. Slovenija ima največ težav na področju vračanja umetnin z Italijo, ki ima v lasti kar nekaj umetnin iz Slovenije še iz obdobja druge svetovne vojne. Kot je povedal, obstaja tudi katalog z navedenimi predmeti, ki si jih Slovenija želi nazaj.

Italija najtrši pogajalec
S Hrvaško so zadeve večinoma urejene, obstajajo primeri dobrih praks, tako da večjih težav na ministrstvu nimajo. Nekaj je še odprtih vprašanj z drugimi državami, največja težava pa je Italija, ki se je izkazala za trdega pogajalca, je poudaril Črnič. Dodal je, da Slovenija načrtuje, da bi v uvodnih določbah direktive predlagala vključitev vračanja umetnin po letu 1945.

Predsednica odbora Majda Potrata (SD) je pozdravila določbe direktive v delu, ki podaljšuje rok nacionalnim sodiščem za odločanje z enega leta na tri, in možnost, da država sama definira državno bogastvo.

Poslanec Jože Jerovšek (SDS) je v razpravi opozoril na številne umetnine iz cerkva na Primorskem, ki so v Italiji "pod pretvezo, da jih tam ščitijo", opozoril pa je tudi na zasebne zbirke posameznikov, ki so v državah nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbiji.

Črnič je še povedal, da je bila pravkar ustanovljena medresorska delovna skupina, ki se bo ukvarjala s tem področjem, a še ni začela delovati.

Po mnenju poslanca madžarske narodne skupnosti Laszla Göncza direktiva ne more rešiti težav z vračanjem umetnin, saj bo te treba rešiti z bilateralnimi dogovori, je pa dobrodošla, ker nadgrajuje nacionalno zakonodajo.