LED-tehnologija se zdaj uporablja pri večini likovnih zbirk. Gre za energetsko varčno alternativo, hkrati pa so dolgo menili, da takšna osvetlitev nudi boljšo zaščito slik. Foto: EPA
LED-tehnologija se zdaj uporablja pri večini likovnih zbirk. Gre za energetsko varčno alternativo, hkrati pa so dolgo menili, da takšna osvetlitev nudi boljšo zaščito slik. Foto: EPA
van Gogh sončnice
Znamenita platna iz serije Sončnic niso edina od velikih likovnih del naše zgodovine, ki spreminjajo barvo. Znanstveniki so "krivca" našli v izpostavljenosti varčni osvetlitvi, ki jo najdemo v umetniških galerijah in muzejih po vsem svetu. Ta osvetli bel pigment, ki so ga slikarji 19. stoletja mešali v rumeno krom barvo. Foto: Wikipedia

Res pa je, da so nekatere izmed van Goghovih Sončnic izgubile prvotno živo barvo še pred slikarjevo smrtjo. Danes se ta proces nadaljuje pri več delih, ki veljajo za mojstrovine slikarske zgodovine. Po ugotovitvah, objavljenih v časopisu Analytical Chemistry, ki ga povzema The Guardian, je razlog bel pigment, ki so ga slikarji 19. stoletja primešali rumeni krom barvi, da bi jo posvetlili. Takšna barva je posebej občutljiva in nagnjena k spremembam, današnja LED-osvetlitev, ki jo najdemo po večini muzejskih in galerijskih prostorih, pa to še dodatno spreminja in tako vpliva na mojstrovine slikarjev 19. stoletja.
Nestabilni pigment in nevarni žarki
Svetlorumen pigment, ki ga najdemo na več slavnih mojstrovinah, pod LED-osvetlitvijo postane nestabilen in čez čas pridobi temno, rjavkasto zeleno senco, poroča Independent. Da bi preverili omenjeno reakcijo, ki vpliva na rumeno oljno barvo, priljubljeno pri slikarjih 19. stoletja, ki jo najdemo tudi v najpomembnejših delih Paula Cézanna in Paula Gauguina, so testirali vzorec 14 del iz časa med 1887 in 1890.
Slike bodo temnele še naprej
Kljub prednostim LED-osvetlitve ta, kot kaže, ni primerna za celotno umetnost in muzejske ustanove bodo morale premisliti o ustreznejši razsvetljavi za likovno umetnost van Goghove dobe. Raziskovalci, ki so preučevali vzrok za temnenje barve, opozarjajo, da se bo proces še nadaljeval in slike, ki so do zdaj potemnele le zmerno, naj bi v prihodnjih letih postajale vse temnejše.
Osvetlitev z LED-om je postala izredno popularna izbira v umetniških institucijah ravno v zadnjih letih, saj gre za energetsko varčno alternativo, hkrati pa so menili, da takšna osvetlitev nudi boljšo zaščito slik. Umetniški kuratorji pa se strahu pred temnenjem likovnih mojstrovin le niso otresli in so sprožili serijo poskusov, v katerih so predložili, da nekateri tipi LED-luči lahko povzročijo poškodbo barve. Skupina francoskih in nemških znanstvenikov je svetlorumene tone na slikah van Gogha, Cézanna in Gaughina analizirala s pomočjo tehnologijo ekstremno močnih rentgentskih žarkov. Med tremi toni rumene krom barve je le srednji ton kemično stabilen, druge variacije, bledo rumena in limonasto rumena, pa se pod določenimi žarki, ki jih oddajajo nekatere LED-luči, začnejo spreminjati v rjavo ali olivno zeleno.
Nestabilne oblike krom rumene lahko najdemo na kar nekaj slikah velikih slikarjev 19. stoletja. Takšne analize in študije so za muzejske kuratorje izredno pomembne, so še poudarili raziskovalci, saj vzbujajo zavedanje, da se nepravilnosti in poškodbe najbolj občutljivih materialov nadaljujejo tudi v blagi ambientalni osvetlitvi.