Gauguin, ki ga štejemo med pomembnejše predstavnike postimpresionizma in simbolizma, je bil slikar samouk. Poklicno pot je začel kot mornar in pozneje borzni mešetar. K slikarstvu se je obrnil v iskanju pristnosti in prvinskosti, kar je razvidno tudi iz njegovih motivov - znan je po upodabljanju kmečkega življenja v Bretaniji in pejsažev s tihomorskih otokov.

Uporabljal je močne konture in tehniko nepretrganih ploskev. Kombinacije barv, v katerih prevladujeta rdeča in rumena, ustvarjajo vtis domišljijskih sanjskih pokrajin in postav.

V Parizu spoznal impresioniste
Gauguin, rojen 7. junija 1848 v Parizu, je večino otroštva preživel v Peruju. Po selitvi v Pariz leta 1871 se je začel družiti z impresionisti, kot sta Paul Cezanne in Camille Pisarro. Zadnji je postal tudi njegov učitelj. V poznejših letih je nekaj časa preživel in slikal z Vincentom van Goghom v Bretaniji.

Leta 1872 se je poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok. Leta 1884 se je preselil v Köbenhavn, da bi nadaljeval svojo poslovno kariero, a se je leta 1885 vrnil v Pariz.

Želel v neokrnjeno naravo
V želji po idiličnem življenju v neokrnjeni naravi se je leta 1891 preselil na Tahiti, med letoma 1893 in 1895 je zadnjič obiskal Francijo, nato pa do smrti 8. maja 1903 bival na otoku Hiva Oa.

Med njegova pomembnejša dela sodijo Bretonske delavke, Bretonska vas v snegu, Sadna drevesa v Vauguirardu in Opoldanski počitek.