V Srbiji na vrnitev čaka še nekaj več kot 1000 predmetov, ki so bili večinoma v lasti Srbske pravoslavne cerkve na Hrvaškem. Foto: BoBo
V Srbiji na vrnitev čaka še nekaj več kot 1000 predmetov, ki so bili večinoma v lasti Srbske pravoslavne cerkve na Hrvaškem. Foto: BoBo

Ministra za kulturo iz Hrvaške in Srbije, Andrea Zlatar Violić in Predrag Marković, sta danes v Zagrebu podpisala protokol o vrnitvi kulturnih dobrin, ki so jih med vojno na Hrvaškem odpeljali v Srbijo. Gre za rešitev enega dolgoletnih odprtih vprašanj med Zagrebom in Beogradom.

Ministra je po podpisu protokola sprejel hrvaški predsednik Ivo Josipović. V izjavi za javnost je poudaril, da sta državi s podpisom protokola zaprli vprašanje kulturnih dobrin.
Najprej umetnine, nato ureditev meje?
"Protokol kaže, da je mogoče urediti odprta vprašanja v obojestransko zadovoljstvo, in zbuja upanje, da bosta državi na podoben način uredili tudi ostala odprta vprašanja," je optimističen Josipović. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v postopku vrnitve, tudi srbskim strokovnjakom, ki so sodelovali pri restavriranju odtujenih hrvaških kulturnih dobrin.

Med vojno je bilo odtujenih več kot 24.000 predmetov, ki sodijo v hrvaško kulturno dediščino. Doslej so jih vrnili približno 23.000, torej v Srbiji na vrnitev čaka še nekaj več kot tisoč predmetov, ki so bili večinoma last Srbske pravoslavne cerkve na Hrvaškem.

Obeta se nov muzej
Do konca leta 2013 bodo na Hrvaškem vzpostavili pogoje za njihovo vrnitev. Ministrica Zlatar Violićeva je napovedala, da načrtujejo ureditev muzeja, v katerem bodo razstavili vse predmete, ki jih ne bo mogoče vrniti tja, od koder so bili odtujeni. Kot so še poudarili, je pomembno tudi, da si bodo državljani te kulturne dobrine lahko ogledali.

Nekatere umetnine so "potonile"
Sicer pa bosta notranji ministrstvi obeh držav v sodelovanju z Interpolom iskali tudi tista umetniška dela, ki so jih neznani storilci med vojno ukradli na Hrvaškem in kot takšna niso bila vključena v meddržavni protokol.

Hrvaška in Srbija imata še vrsto medsebojnih sporov, kot so meja na Donavi, sojenja za vojne zločine ter vrnitev beguncev in njihovega premoženja, ki so posledica vojne in razpada nekdanje skupne države.