Kot so sporočili z uprave za arheološko dediščino, je štuk odpadel z vzhodne stranice osrednjega templja, kjer ni okrašen s freskami. Po poročanju italijanskih medijev škodo že sanirajo.
V zadnjih letih je postalo naselje, ki ga je leta 79 zasul izbruh bližnjega vulkana Vezuva, nekakšen simbol mačehovskega odnosa italijanske države do kulturne dediščine. Lani je več poškodb povzročilo močno deževje. Decembra se je tako na območju antične vile s prostranim vrtom Loreiusa Tiburtinusa iz 2. stoletja pr. n. št. zrušil steber, ki je sicer podpiral eno od pergol. Slabe tri mesece pred tem sta se zrušila del Diomedove hiše ter del antičnega obzidja nekoč cvetočega rimskega mesta.
Novembra leta 2010 je alarm sprožila zrušitev t. i. schola armaturarum, kjer so v zlatih časih Pompejev urili gladiatorje. Porušitev je opozorila, da so ostanki antičnega mesta, ki ga je pod seboj pokopal izbruh Vezuva, v vedno slabšem stanju.
Na pomoč priskočil Unesco
Zato sta konec lanskega novembra moči pri načrtih restavriranja tega izjemnega ostanka časov mogočnega Rimskega imperija združili organizacija Unesco in italijanska vlada. Unesco naj bi zagotovil tehnično podporo, s čimer bi ta svetovna organizacija prvič neposredno poskrbela za kulturno dediščino.
Mesto je bilo dolga stoletja pokrito s pepelom, vse dokler ga niso odkrili leta 1749, danes pa je ena največjih turističnih znamenitosti Italije. Ostanke, ki so sijajen spomenik urbanistične zasnove antičnih mest, bivališč antičnega prebivalstva ter slikarske in kiparske umetnosti, letno obišče dva in pol milijona obiskovalcev. V Pompejih, ki jih je Unesco zapisal na svoj seznam svetovne kulturne dediščine, pa se v zadnjih letih spopadajo z vrsto težav.