Ronald Hutton, eden izmed vodilnih britanskih strokovnjakov za področje poganskih skupnosti, je bil gost na nedavnem "zgodovinskem festivalu" pod okriljem Daily Maila, Chalke Valley History Festivalu, ki se je danes sklenil v Wiltshiru.

"Hudičeva stvar je še vedno tam"
Huton britansko prazgodovinsko znamenitost pod Unescovo zaščito opisuje kot "unikaten in morda ponesrečen eksperiment - v enaki meri zmagoslavje in polomijo". Zmagoslavje je predvsem zato, pravi prostodušno, ker "je hudičeva stvar še vedno tam in je danes najslavnejši prazgodovinski spomenik na vsem svetu"; in to spomenik, ki ga je zgradil "nekdo, ki je bil dovolj nor, da je ogromne skale skušal obdelovati, kot da gre za les".

"Saj jim je uspelo, ampak so vmes imeli tudi preklemane težave," pravi Hutton, ki sicer predava na univerzi v Bristolu. "Ko so enega izmed teh ogromnih stebrov iz peščenca postavljali v zunanji krog, jim je med postavljanjem v luknjo padel na tla in se prelomil napol."

Kosa so naložili nazaj skupaj in "upali, da bosta ostala pokonci"
"Kar narediš, če si napol spodoben gradbenik, je, da - potem ko si se pošteno nakričal in pritoževal - oba zlomljena konca vržeš stran, privlečeš novega in zadevo narediš prav." No, skrivnostno ljudstvo, ki je postavilo Stonehenge, se s tem ni ubadalo. "En polomljen kos so postavili na drugi polomljen kos, na vrh zatlačili prečno ležeč kos in upali, da bosta ostala skupaj. Nista - prav kmalu sta se spet prevrnila. Ti ljudje torej delajo pod pritiskom, nimajo sredstev in časa, da bi dobili nov kamnit monolit. In to je sama srčika katastrofe, v katero se je izcimil Stonehenge. Zaradi storilnostno naravnanega, površnega novokamenodobnega inženirstva smo prikrajšani za velikanski dosežek."

Poravnani s poletnim solsticijem, ne pa tudi z zimskim
Potka, ki vodi v krog kamnov v Stonhengeu, je popolnoma poravnana s poletnim solsticijem tako, da dva kamnita stebra natančno uokvirita sončni vzhod na dan solsticija. Profesor Hutton ob tem opozarja, da pa smo zaradi še ene napake pri gradnji prikrajšani za "še neverjetnejši učinek" ob zimskem solsticiju. Prepričan je, da je bil na neki točki zgrajen tudi triliton (dva masivna kamnita stebra s prečnim na vrhu), a eden izmed pokončnih stebrov ni bil zakopan dovolj globoko v zemljo. Na neki točki je tako zdrsnil iz svoje vdolbine in padel naravnost naprej na oltar, kjer se je prelomil napol. "Še vedno leži, kakor je padel. Nikoli ga niso skušali popraviti."

"Stonehenge so torej zgradili kavboji. Po eni strani je eden največjih dosežkov v gradbeni zgodovini človeštva, po drugi pa popolna katastrofa."