Nagrajenec je med drugim objavil vrsto prispevkov o obirskem in drugih koroških narečjih in narečnih značilnostih. Foto: BoBo
Nagrajenec je med drugim objavil vrsto prispevkov o obirskem in drugih koroških narečjih in narečnih značilnostih. Foto: BoBo
Karel Štrekelj
Nagrado podeljujejo v spomin na jezikoslovca, slavista, publicista, etnologa in zbiratelja ljudskega blaga Karla Štreklja (1859-1912). Foto: Wikipedia

Dobitnik nagrade za ohranjanje ljudskega izročila je med drugim sodeloval pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in se posvečal zgodovini slovenistike/slavistike v Gradcu.

Karničar se je rodil leta 1949 in študiral ruščino, španščino in vzhodnoevropsko zgodovino na Univerzi v Gradcu. Izpopolnjeval se je v Moskvi, Ljubljani in Zadru. Doktoriral je leta 1979 z disertacijo o obirskem narečju na Koroškem. Zaposlil se je na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, kjer se je posebej posvetil dokumentaciji koroških narečij.

Omenjen projekt Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je od začetka osemdesetih let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Objavil je vrsto prispevkov o obirskem narečju, o preostalih koroških narečjih in narečnih značilnostih. Posvetil se je tudi zgodovini slovenistike/slavistike v Gradcu, predvsem njenemu začetniku Janezu Nepomuku Primicu. Leta 2011 je organiziral posvet na temo 200 let najstarejše stolice za slovenščino.

Skupaj z Občino Komen si je prizadeval za nov Štrekljev nagrobni kamen na pokopališču župnije sv. Lenarta v Gradcu, ki so ga ob 155-letnici Štrekljevega rojstva leta 2014 tudi postavili. Ob 100-letnici Štrekljeve smrti leta 2012 Karničar organiziral akademijo.

S Pavlom Apovnikom je pripravil slovar pravnega in ekonomskega jezika. Posveča se tudi izdajam slovenskih pesmi. Od leta 1990 je z Engelbertom Logarjem izdal serijo Pesmi in glasba z južne Koroške.

V spomin predanemu Karlu Štreklju
Odbor za Štrekljevo nagrado z njo nagrajuje posameznike oziroma skupine za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. Posvečena je jezikoslovcu, slavistu, publicistu, etnologu in zbiratelju ljudskega blaga Karlu Štreklju (1859-1912).

Nagrado so doslej prejeli Pavle Merku, Milko Matičetov, Zmaga Kumer, Mira Omerzel Mirit, Marija Kozar Mukič, Janez Dolenc, Jasna Vidakovič, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Viljem Černo, Engelbert Logar, Marija Stanonik, Jasna Majda Peršolja, Igor Cvetko, Pavel Medvešček in Tomaž Rauch.