Kultura v Sloveniji je torej v dobri kondiciji. Kljub časom, ki ji niso naklonjeni, ohranja stabilnost (tudi finančno) in - kar je najbolj pomembno – želja, iniciativ, idej in umetniških kreacij je vse več. Več je pretočnosti in dialoga. Vsi bi si želeli manj omejitev, ki jih prinaša krizni čas, a je soočenje z realnostjo sestavni del našega delovnega dne. Vendarle pa moram poudariti, v Sloveniji ne zapiramo kulturnih institucij in tudi ne režemo potencialov, kot se dogaja marsikje po svetu.
Zamisel, da bi Prešernov rojstni dan počastili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila leta 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. V nekaj letih se je preoblikovala v ta veseli dan kulture in prerasla v množičen enodnevni kulturni dogodek po vsej Sloveniji. Številni nacionalni in občinski kulturni zavodi so pripravili predstave, razstave, koncerte, predavanja, vodenja in delavnice.
Uvertura dan prej
Dan, ko se je rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, 3. december, Slovenija zaznamuje z dnevom odprtih vrat kulturnih ustanov. Tako so tudi letos svoje duri odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstili se bodo predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice. Vse bo brezplačno.
Že dan prej se je ministrstvo za kulturo spomnilo dneva, ko je kultura dostopna vsem, z razstavo Iconotheca Valvasoriana, ki so jo v pripravili preddverju balkona velike dvorane državnega zbora. Gre za redko priložnost, ki omogoča ogled faksimilov, ki obsegajo grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) kupil med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi ter jih zvezal v osemnajst zvezkov, od katerih je eden izgubljen.
Celoten seznam prireditev po Sloveniji je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo.
V Ljubljani od galerij do kina in gledališč
Na ministrstvu za kulturo so odprli razstavo Vsi odtenki zelene, ki je Slovenijo predstavljala na 12. mednarodni razstavi arhitekturnega beneškega bienala. Gre za prikaz mestne krajine kot neločljiv del urbanega prostora. V Ljubljani je med drugim bilo mogoče obiskati tudi knjižni sejem v Cankarjevem domu in pregledno razstavo dvoletne ilustratorske bere na Slovenskem. Festival Ljubljana je vabil na koncert v sklopu cikla Mladi Virtuozi.. V ljubljanskih muzejih in galerijah pa je bilo mogoče izbirati med številnimi razstavami, tudi občasno razstavo Emona: Mit in resničnost, razstavo knjižnih ovitkov Penguin 75 ter razstavo fotografij Lee Miller.
Fotografske razstave je bilo mogoče obiskati tudi v Moderni galeriji, kjer so postavljene tri: Gojmir Anton Kos - Slikar v dialogu s fotografijo, Milan Pajk - Prostori samote in Manca Juvan - Afganistan, Neobičajna življenja. Narodna galerija je omogočila vodstvo po razstavi Franc Kavčič/Caucig, posebno pozornost iz stalne zbirke slovenske umetnosti pa namenila slikarki Ivani Kobilica. Muzej za arhitekturo in oblikovanje je ponujal razstavo finskega arhitekta in oblikovalca Alvarja Aalta; razstava gostuje v Narodnem muzeju Slovenije.
Podelitev Trubarjevih priznanj in poklon Niku Grafenauerju
V Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavili novosti na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in novo elektronsko izdajo Slovenske bibliografije, podelili so Trubarjevi priznanji za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Prejela sta ju Jasna Hrovat in Marijan Smolik. Odprli pa so še razstavo ob 70-letnici pesnika Nika Grafenauerja. Slovenska kinoteka in Kinodvor sta se akciji pridružila s filmoma Rožnata reka in Oča, v ljubljanskih gledališčih pa je mogoče izbirati med predstavami z njihovih rednih sporedov.
Mariborski delež
V mariborskem dvorcu Betnava je bilo mogoče med drugim obiskati voden ogled fotografske razstave Upodobitve dvorca Betnava in slikarsko razstavo Irene Gajser Geometrija.si, odprli pa so tudi mednarodno razstavo unikatnega nakita Sožitje svetov. K pestremu dnevu je prispevalo tudi Kulturno izobraževalno društvo Kibla s Kakofoničnim generatorjem. Obiskali ste lahko tudi Lutkovno gledališče Maribor, Mariborsko knjižnico, Pokrajinski muzej Maribor in številne stalne razstave ter druge prireditve.
Prešerno v Kranju in drugje
V galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava del letošnjega Prešernovega nagrajenca Kostje Gatnika, v Prešernovi hiši se je odvijala urica poezije z Markom Kravosom. V Velenju je na ogled multimedijska predstava Chopin po velenjsko, v kateri so združili glasbo, ples in film. V Novi Gorici se je začel 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint. V Tolminu je bila sklepna prireditev akcije Primorci beremo, ki spodbuja bralno kulturo Primorcev.
To je le izbor iz številnih prireditev, ki so se zvrstile po državi. Celoten seznam je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo.
Kultura v Sloveniji je torej v dobri kondiciji. Kljub časom, ki ji niso naklonjeni, ohranja stabilnost (tudi finančno) in - kar je najbolj pomembno – želja, iniciativ, idej in umetniških kreacij je vse več. Več je pretočnosti in dialoga. Vsi bi si želeli manj omejitev, ki jih prinaša krizni čas, a je soočenje z realnostjo sestavni del našega delovnega dne. Vendarle pa moram poudariti, v Sloveniji ne zapiramo kulturnih institucij in tudi ne režemo potencialov, kot se dogaja marsikje po svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje