Drugo
(6)
"Festival Lezbična četrt je s svojo tretjo izdajo pravzaprav šele na začetku svojega delovanja in prepoznavnosti, a hkrati že ves čas v nekakšnem sestrskem razmerju s širšim LGBT-gibanjem pri nas, ki letos slavi svojo 30. obletnico. V tem temeljnem odnosu med že uveljavljenim gibanjem na eni in mladim festivalom na drugi strani se kot ključna zastavljajo vprašanja povezovanja, nasledstva, sestrske solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja," je v enem izmed spremnih besedil k festivalu zapisala Alenka Spacal. Foto: Lezbična četrt na Facebooku
"Lezbična scena je v preteklih 30 letih zamenjala več kot 30 prostorov za druženje, politično delovanje in ustvarjanje, nekaj pa jih je bilo stalnejših - kluba Monokel na Metelkovi in K4 ter Cafe Open, zdaj Cafe Kolaž. Foto: Lezbična četrt na Facebooku
Letošnji otvoritveni dogodek festivala Lezbična četrt je gledališka predstava Monospolnega gledališča z naslovom Rdeči cmeri. Foto: Nada Žgank

Tretje vabilo v ljubljansko Lezbično četrt

Festival Lezbična četrt se poklanja 30-letnici LGBT-gibanja v Sloveniji
7. december 2014 ob 15:30,
zadnji poseg: 7. december 2014 ob 17:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tretjo izdajo festivala Lezbična četrt, ki se je rodil iz enkratne prireditve in se zaradi dobrega sprejema razrasel v tradicionalno prireditev, bo zaznamovala 30-letnica LGBT-gibanja v Sloveniji.

Z jutrišnjima otvoritvenima nastopoma Monospolnega gledališča in improskupine V peto gre rado se bodo v Galeriji Škuc spomnili začetkov lezbičnega gledališča na Metelkovi in hkrati predstavili zdajšnje stanje na sceni. Festival bo sicer na različnih ljubljanskih lokacijah potekal med 8. in 13. decembrom.

V filmu Jaz sem ta lezbijka, pred katero te je svarila mati sta 30-letno zgodovino LGBT-gibanja v Sloveniji skupaj z akterkami, ki so oblikovale vsebino lezbičnih prostorov in tudi samo lezbično skupnost, vizualizirali Eva Kokalj in Petra Hrovatin.

Prva izdaja festivala, ki ga pripravlja ŠKUC - Lezbična sekcija LL, je potekala ob 25. obletnici lezbične sekcije LL in je bila zamišljena kot enkraten dogodek. Festival pa je nato naletel na zelo dober sprejem in odziv predvsem na lezbični sceni in rodila se je želja, da bi ga prelevili v vsakoletni festival.

V ospredju domača ustvarjalnost
Festival je usmerjen predvsem v domačo lezbično produkcijo, ki je v razmahu ne samo v literaturi, ki velja za paradnega konja, ampak na vseh področjih. Zelo močno postaja gledališče in vizualne umetnosti, krepita se tudi glasba in video, je optimistična predstavnica za stike z javnostmi festivala Nataša Sukič.

Na drugi dan festivala se bo na skupinski razstavi Prostori, sledi, sence v KUD-u France Prešeren predstavilo 12 likovnih umetnic. Vizualije, ki jih je zbrala kuratorka Jasna Klančišar, opisujejo minevanje, preporod in odraščanje lezbične skupnosti, rekonstrukcije politične, socialne in družbene angažiranosti lezbijk zadnjih 30 let. Navezujejo se tudi na osebna doživljanja svojega lezbičnega prostora, lezbične skupnosti in lezbičnosti. Sledil bo istoimenski stand-up nastop Ksenije Vozelj.

Obisk iz Hrvaške
Sreda bo namenjena literarnemu večeru Nova roza v lokalu Kolaž. V videoambientu VJ Periklea bodo svoja dela brale Maša Cvar, Maja Ličen, Jedrt Maležič, Mateja Merkandel in Eva Kokalj. Pred tem bodo v lokalu predvajali hrvaški dokumentarni film Še enkrat (Još jednom) o lezbični ljubezni in transspolni tranziciji, ki ga podpisujeta Ana Opalić in Noah Pinterić.

Lezbično gledališče pri nas
Dramaturginja Maja Šorli bo v četrtek predstavila širši pregled lezbičnega gledališča v Sloveniji. Na festivalu bodo organizirane tudi delavnice improvizacijskega gledališča pod vodstvom Nike Kovač in Maje Ličen. Prijavljene na delavnice se bodo učile, kako v improvizirano predstavo vključiti vprašanja spolov, spolnosti in identitet. Rezultat bodo predstavile skupaj s skupino V peto gre rado.

Lezbična scena je v preteklih 30 letih zamenjala več kot 30 prostorov za druženje, politično delovanje in ustvarjanje, nekaj pa jih je bilo stalnejših - kluba Monokel na Metelkovi in K4 ter Cafe Open, zdaj Cafe Kolaž. Kako sploh nastane lezbični prostor in kako pomemben je za lezbično skupnost, bo 12. decembra beseda tekla na okrogli mizi v Kolažu. Sodelovale bodo Nina Hudej, Nataša Koražija, Tadeja Pirih, Nataša Sukič in Suzana Tratnik.

Festival bo vključeval tudi glasbeni program. V petek bo v novem lokalu Pritličje nastopila glasbena umetnica, vokalistka in producentka iz Prekmurja JUNEs HELEN, svoj projekt "večplastne eksperimentalne elektronike v živo" pa bosta predstavili Nina Hudej & Nina Belle.

V soboto bo festival sklenila premiera filma Jaz sem ta lezbijka, pred katero te je svarila mati Eve Kokalj in Petre Hrovatin v Plesnem teatru Ljubljana.

Sledila bo sklepna zabava v klubu Monokel na Metelkovi, ki jo bodo zaznamovale didžejke Šru, Karin Bossman in Kamasutra ter VJ Periklea.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
fafaron
# 07.12.2014 ob 18:07
Moje skupne čestitke organizatorjem vseh teh dogodkov; Festivala LGBT filma, Lezbične četrti in Parade ponosa. V Ljubljani se res dogaja in tiste (številne) LGBT osebe, ki jamrajo, da ni dogajanja, lahko le opozorim, da doma med štirimi stenami ga res ni. Ne bi namesto jamranja raje šli gledat filme. €4 ni ekstremno drago, sploh če upoštevaš, da ti tu pa tam še kakšno dobro knjgo šenkajo.

Za zdaj še ne vidim medijskih odzivov na konec Festivala LGBT filma v Kinoteki in na podelitev Rožnatih zmajev za najboljša filma po izboru žirije in občinstva. Ali so pozabili nanj ali pa še čakajo na jutri, ker se danes še odvrtita dva filma v Kolažu in na Metelkovi.

Hvala organizatorjem za to, da so pripeljali toliko izvrstnih filmov. Fajn jih je bilo gledat. Pravo doživetje! Ti trije dogodki nam polnijo baterije.
sonicyouth
# 07.12.2014 ob 18:09
Super!
fafaron
# 08.12.2014 ob 12:56
To spletno pročelje je demantiralo mojo trditev, da bo rožnati zmaj ostal neopažen.

JEEEE!!! :D
fafaron
# 08.12.2014 ob 11:38
Ti krogi delajo za vse nas. Veliko na prostovoljni bazi. Legebitra ima vsega štiri zaposlene in 60 prostovoljcev brez katerih Legebitrinih dejavnosti ne bi bilo in bi bila ta organizacija mrtva oz. neučinkovita.

Potem sta tu še DIH in Magnus. Slednji je glavni za film in kulturo. Cene so ugodne in izumljat očitke za grebatorstvo se mi zdi milo rečeno nepošteno. Imamo nekaj Mišmašev in nepregledno množico Jezičnih Jedrti, ki z govoricam razjedajo sleherni trud aktivistov, ki onemogočajo večji učinek dela naših organizacij.

Tukaj ni nobene subkulture, na Slovenskem je doma monokultura favšije, ki zastruplja pljuča vsem nam, posebej tistim, ki si ZA NAS prizadevajo izboljšati življenje, nekateri pa jih polivate s favšijo, uničujočimi govoricami in z bojkotom vsega LGBT dogajanja. Od nekaterih gejev sem slišal take neverjetne izmišljotine proti aktivistom, da sem ostal brez besed. Teh izmišljotin bi se radostno veselil Vinko Gorenak (Ja pa kaj se nisem jaz tega spomnil!), Rimokatoliška cerkev, znani reporter formule ena in alpskega smučanja pa bi (ne glede na to ali je za ali proti pravicam) te govorice posmremil z "Ulalaa!".

Legebitra preko razpisov pride do nekih denarnih sredstev, a cena je visoka, saj so pogoji včasih absurdni in zahtevajo toliko birokracije, da na koncu zmanjkuje časa za druge stvari. Vseeno je to super dobra ustanova. Med drugim sem ji hvaležen za res kakovostno in BREZPLAČNO revijo Narobe. S temi birokratskimi zavorami se sicer srečujejo tudi druga društva.

Ti naši krogi delajo za nas. Odzovimo se. Podprimo jih. Delajmo nazaj za njih, pridimo na filme, na parado, na delavnice, na žure, v Kolaž na kosilo, zadihajmo skupaj, da bomo skupaj želi; LGBT osebe bomo žele enakopravnost, pravice, strpnost in vključenost, aktivisti pa zadovoljstvo ob novih zmagah. Zakonik je v veliki meri padel zaradi gejev, lezbijk, bi in trans oseb, ki so špricale referendum ali celo glasovale proti.

Kajenje ne ubija! Ubijajo favšija, neutemeljeno zavračanje, podtikanje, razpečevanje neresnic, laganje!
pok vejice
# 07.12.2014 ob 19:17
prva fotka: jasna klančišar?
ZeK
# 07.12.2014 ob 23:28
fafaron

drži, na drugi strani pa nekateri ne dojemamo LGTB scene v tem smislu.
gre za človekove pravice, ne za podporo nekim krogom.

meni to dolgoletno delanje subkultrue iz človekovih pravic ni blizu.
Kazalo