Umetnina, ki jo je Giorgio Vasari naslikal leta 1546, je bila med številnimi umetninami, ki so jih prostovoljci - 'blatni angeli', rešili pred poplavljajočim Arnom. V poplavah, najhujših v Firencah po letu 1557, je umrlo več ljudi, za večno je izginila množica umetnin in redkih knjig.
Vasarijeva Zadnja večerja, ki je naslikana na petih lesenih ploščah, ki skupaj pritrjene merijo 2,5 krat 6,5 metra, je bila v celoti potopljena kar dvanajst ur, del tabelne slike celo dlje. Da bi se posušile, so z vodo prepojene plošče tedaj razstavili, poslikano površino pa prekrili s papirjem in tako preprečili luščenje barve.
Zaradi krčenja plošč je delo vsa ta desetletja ostalo razstavljeno, saj restavratorji niso našli pravega pristopa do ponovne pripojitve, zdaj pa jim je po poročanju Guardiana vendarle uspelo sestaviti renesančno umetnino. "Pet združenih lesenih plošč prvič po 47 letih spet sestavlja celotno umetnino," so sporočili iz losangeleške Fundacije Getty, ki je sponzorirala sestavljanje dela.
Več let po začetku restavratorskih del ene najhuje poškodovanih umetnin v firenških poplavah restavratorji s Cecilio Frosinini na čelu (dela so potekala na Opificio delle Pietre Dure v Firencah) zadovoljni potrjujejo, da je umetnina rešena. Po besedah Frosininijeve je voda povzročila krčenje lesenih tabel, raztopila pa je tudi lepilo in razrahljala mavec, s katerim so pripravili površino za slikanje. Meritve plošče in naslikane površine so pokazale, da se je les skrčil kar za tri centimetre, zaradi česar se je restavracija dolga leta zdela nemogoča, zdaj pa so razpoke v lesenih tablah zapolnili s tankimi trskami, tako pa jim je uspelo doseči prvotne mere.
Restavratorska dela končana predvidoma čez dve leti
Za pritrditev plošč se je ohranilo nekaj izvirnih letvic, ki jih je uporabil še Vasari, nekaj pa jih je bilo treba izdelati naknadno. Po besedah restavratorjev je zdaj delo končno pripravljeno na celovito restavracijo, za katero pa je treba zbrati zadostna sredstva. Restavracija naslikanega prizora naj bi trajala najmanj še dve leti, kar pomeni, da bi lahko ujeli 50-letnico poplave.
Giogrio Vasari, ki se je sicer v zgodovino umetnosti zapisal predvsem kot njen 'ded' in avtor Življenj slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov, pa tudi kot arhitekt stavbe, ki so jo Medičejci naročili za mestno birokracijo, danes pa v njej domuje znamenita galerija Uffizi, je Zadnjo večerjo naslikal po naročilu redovnic firenškega samostana Murate. V 19. stoletju so sliko preselili v baziliko Santa Croce, kjer je bila razstavljena, ko je v stavbo vdrla narasla gladina Arna.