Svetniki so v ponedeljek zvečer župana Roberta Dipiazzo zadolžili, da poskrbi, da umetnine, ki jih je italijanska fašistična oblast med 2. svetovno vojno odnesla iz slovenske Istre, ostanejo v "moralni prestolnici istrskega eksodusa", kot so opisali Trst. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je resolucijo, ki jo je podprlo 16 od 29 svetnikov, označil za predvolilno potezo, poleg tega pa naj sklep ne bi bil v pristojnosti sveta, ampak države.

Rupel zato še vedno upa, da bo vprašanje, k rešitvi katerega je Slovenija že večkrat pozvala, kmalu rešeno v slovensko korist.

"Država ni pristojna za odločanje"
Na razpravi o resoluciji, ki jo je podprlo 16 od 29 svetnikov, se je proti resoluciji izrekel svetnik Slovenske skupnosti Peter Močnik, ki je dejal, da pomeni resolucija "nekakšno vabilo k storitvi kaznivega dejanja". Lastnik ukradenih umetnin naj bi bila namreč katoliška Cerkev, ne italijanska država, zato tržaški občinski svet tudi ni pristojen za odločanje o kraju, kjer naj bi bile umetnine shranjene.

Umetnine kot reklama za Italijo?
Proti resoluciji in tržaški ohranitvi umetnin, ki so jih Italijani odnesli iz cerkva, samostanov in muzejev, se je izrekla tudi svetnica italijanskih Levih demokratov Adele Pino, ki meni, da istrske umetnine govorijo o prisotnosti italijanske kulture v Istri, zato bi bilo prav, da bi jih vrnili tja, kamor sodijo.